S toplejšim vremenom se začenja obdobje solat, ki jih ne jemo več le kot priloge, temveč tudi kot glavni obrok. Solata je lahko prebavljiva, ima veliko vlaknin, vsebuje vitamine C, B in E, od mineralov pa kalcij, železo, magnezij, natrij in kalij. Visoka vsebnost vode pospešuje izločanje vode, železo in magnezij pa pomagata porabljati maščobe, zato je solata pogosta pri shujševalnih dietah.
Solatna juha
Solato lahko tudi sočimo. Skupaj z zeleno solato v sokovniku zmeljemo korenček in gomolj zelene ter tako pripravimo svež napitek, poln vitaminov. Okusna je presna španska juha, ki jo lahko pripravite tako, da v multipraktiku zmešate paradižnik, kumare, rdečo papriko, česen, sol, poper in beli vinski kis ali po želji limono.
Dodatki k solati
Kadar solato uživate kot glavni obrok, jo lahko "okrepite" na različne načine. Solatam v grškem slogu dodajte olive in sir, k paradižniku ali zeleni solati pa se odlično poda avokado. V solato mešamo tudi fižol, bob, lečo in čičerko, sicer pa so lahko stročnice osnovna sestavina, dodajamo pa jim papriko, čebulo, kalčke in podobno. V solatah so skoraj nepogrešljivi oreščki in semena, od orehov in indijskih oreščkov do sončničnih semen in sezama. Pokusite solato s praženimi pinjolami!
Operite je toliko, kot je boste pojedli
Solato perite z nekoliko mlačno vodo. Operite jo v čim več vode, vendar je ne namakajte. Prelagajte jo iz ene posode s čisto vodo v drugo, pri tem pa pazite, da je ne stiskate. Ko je solata čista, jo na cedilu osušite. Perete jo lahko tudi v sušilniku solate, kjer je postopek prav tako treba ponavljati.
