Do 1. marca so v razstavni dvorani muzeja ob delih iz bogate slikarske zbirke
Umetnostnozgodovinskega muzeja razstavljena dela iz nekaterih najpomembnejših svetovnih muzejev, ki
prinašajo upodobitve antičnih mitov.
Ideja za razstavo se je ob izteku njegovega mandata porodila
Wilfriedu Seipelu, generalnemu direktorju muzeja od leta 1990, pa tudi strastnemu
egiptologu, arheologu in umetnostnemu zgodovinarju, ki je celotno akademsko kariero posvetil
raziskovanju klasičnih tem. Vse to je mogoče izvedeti na spletni strani muzeja.
Sodelovanje s pomembnejšimi muzeji
Ob pripravi razstave so se povezali z nekaterimi najpomembnejšimi partnerskimi institucijami,
ki so posodile nekaj izjemnih del z mitološko tematiko, med njimi amsterdamski Rijksmuseum, pariški
Louvre, Britanski muzej v Londonu, newyorški Metropolitanski muzej, dresdenska Slikarska galerija
in frankfurtski Städel. Dela iz teh muzejev so na razstavi postavljena ob bok delom
Correggia,
Parmigianina,
Tiziana in
Sprangerja iz Umetnostnozgodovinskega muzeja, pa tudi izbranim zlatarskim
izdelkom, kot je denimo znamenita Cellinijeva solnica.
Umetnine, |
|
nastale na njegovem dvoru, zaznamuje manieristični slog. Njegovi umetniki so navdih iskali pri mojstrih, kot sta bila Correggio in Parmigianino. V Rudolfovem času na antične junake niso več gledali kot na strah zbujajoče heroje, ampak so jim predstavljali utelešenje ideala popolnosti. |
Antični heroji, navadni smrtniki, bogovi in polbogovi so tako močno vsidrani v kolektivni spomin, da še danes vzbujajo občudovanje. Spomina na pogansko antiko nista uspela izkoreniniti niti prihod barbarskih ljudstev v pozni antiki niti krščanstvo, antični miti pa so ponovno oživeli v renesansi in nato baroku. Mitološki prizori so bili cenjeni na evropskih dvorih 16. in 17. stoletja, med meceni umetnosti pa izstopa cesar Rudolf II. (1576-1612), ki je živel v Pragi in ki je svojim dvornim slikarjem Bartholomäusu Sprangerju, Josephu Heintzu starejšemu in Dirku de Quadeju naročil upodobitve številnih mitoloških prizorov.
Številne slike, ki so nekdaj krasile prostore Rudolfa II., so danes vključene v slikarsko zbirko Umetnostnozgodovinskega muzeja. Zbirka danes velja za eno najstarejših in najpomembnejših evropskih slikarskih zbirk. Večina del, ki jih v njej lahko občudujemo danes, je bila zbrana do konca 18. stoletja. V zbirki prevladujejo portreti ter mitološki in religiozni prizori.
