Andrea Cardini, arheolog z rimske univerze La Sapienza, velja znotraj svoje stroke za provokativnega možakarja, ki meša mite in zgodovino. Pred časom je Cardini po lastnih navedbah potrdil legendo o nastanku Rima, saj je na rimskem griču Palatin odkril votlino, kjer naj bi volkulja hranila Romula in Rema, domnevna ustanovitelja Rima 753 let pred našim štetjem. Zdaj se je zagnani arheolog znašel pred novim projektom. Pred približno štirimi desetletji so na tem mestu namreč našli ostanke palače cesarja Avgusta, ki jo zdaj korak za korakom restavrirajo. Cardini je prepričan, da palača, ki je po njegovih zagotovilih imela kar 24.000 kvadratnih metrov površine, predstavlja most med poganskim in krščanskim Rimom.
|
Stropovi soban Avgustove palače so (bili) prekriti s freskami © Reuters |
Gaj Avgust Oktavijan (63 p. n. š–14 n. š.), posinovljenec Julija Cezarja in poznejši rimski cesar, je leto po nasilni smrti Cezarja, to je 43 p. n. š., na Palatinskem griču pridobil zemljišče za svojo poznejšo palačo. "Palatin je izbral zato, da bi svojo vladavino povezal s časi ustanovitve Rima," navaja Cardini, in dodaja, da je jedro poznejše palače predstavljala hiša znamenitega rimskega govorca Hortenzija . "Rimski dvorni arhivar Suetonij je o tej hiši in cesarju Avgustu napletel cele legende, saj je pisal o cesarju, ki da živi kot prvi med enakimi v povsem preprosti hiši brez marmorja in mozaikov, ki so običajno krasili domovanja premožnejših Rimljanov. Suetonijeva poročila so popoln nemisel in so ustvarili mit o skromnem Avgustu," meni Cardini in pristavi: "Že prvotna palača je merila 8.500 kvadratnih metrov, kar je sledilo pozneje, pa je komaj predstavljivo".
Udarec strele botroval razkošni palači
Leta 36 p. n. š. je namreč v palačo treščila strela in skoraj ubila rimskega
cesarja. Pretreseni Avgust se je po nasvet za nesrečo obrnil k nekemu jasnovidcu, ki mu je povedal,
da je bog Apolon jezen, ker mu Avgust v svoji palači ni namenil nobenega prostora. Slednji se je
takoj lotil dela, podrl staro zgradbo in zgradil palačo s kar 24 tisoč kvadratnimi metri površine,
seveda z velikim Apolonovim templjem vred. Gigantska palača je pozneje postala začasni sedež
številnih državnih ustanov, med drugim celo senata.
Carandini ne ve, kje v palači, katere tloris je podrobno dokumentiral, se je nahajala soba Avgusta in njegovih najbližjih družinskih članov, zato pa preseneti s tezo, da naj bi Anastazija, sestra rimskega cesarja Konstantina (ta je kristjanom zagotovil versko svobodo), na ruševinah palače dala postaviti baziliko, ki je bila sploh prva cerkev v Rimu. "S to potezo je želela pokristjaniti rojstni kraj poganskega Rima," še izpostavi Carandini, ki pa se bo za uveljavitev svojih tez v stroki moral še precej potruditi.
