Plezanje je psihično in fizično zelo zahteven šport, ki od uspešnega plezalca pričakuje dobro koordinacijo, vzdržljivost, moč, gibljivost in visoko koncentracijo. Poleg vseh naštetih dejavnikov, s katerimi se srečamo, pa sta zelo pomembna tudi bližina z naravo in odkrivanje novih načinov doživljanja okolja in veliko raznolikih možnosti za potovanja blizu in daleč.
(Foto: iStockphoto)
V Sloveniji je skalno plezanje dobro razvit šport in vsako leto se v pomladnem času v plezanju poizkusi vedno večje število ljudi, sta pa geografska raznolikost in lega Slovenije razlog, da je možno najti primerno "suho" skalo v vseh letnih časih, tudi pozimi, ko v nižinah temperature dosegajo več stopinj pod ničlo.
Plezanje v pomladnih dneh
Ker smo zakorakali v prve pomladanske dni, bomo izpostavili nekaj bolj priljubljenih za to obdobje.
Pred odhodom na plezanje se pozanimajte, kje v bližini plezališča lahko prenočite. Na območju Črnega Kala, Mišje peči in Ospa sta to na primer hostel Xaxid v vasi Zazid in avtokamp Vovk v Ospu, pri Kotečniku pa Izletniška kmetija Tratnik.
Kotečnik z največ smermi
Največje plezališče v Sloveniji je Kotečnik v Posavskem hribovju, saj ima več kot 326 smeri vseh težavnosti, od 4b do 8c+. Plezališče in območje okrog njega zdaj sicer urejajo, saj so si odgovorni zadali cilj Kotečnik spremeniti v sodoben plezalni park.
Dostopni Črni Kal
Med plezališči z dostopno lokacijo in veliko različnimi smermi (teh je kar 273) izstopa tudi primorski Črni Kal. Prav zaradi raznolikosti plezalnih smeri in preprostega dostopa je primeren tudi za družine, saj se najde za vsakogar nekaj. Pomanjkljivost te lokacije je, da je zaradi vseh njenih prednosti pogosto zelo oblegana, zato boste le redko uživali v miru in tišini.
Osp za izkušenejše
Blizu Črnega Kala je ob istoimenski vasici tudi plezališče Osp. Tu se lahko preizkusijo tisti, ki imajo za sabo že veliko plezalnih izkušenj in se lahko spopadejo z zahtevnejšimi smermi. Tudi tu je glavna pomanjkljivost obleganost plezališča.
Najboljši v Mišjo peč
Ne pustite se zavesti imenu, saj gre za svetovno znano plezališče, namenjeno le najboljšim plezalcem, ki jim ponuja 187 plezalnih smeri, med katerimi ima najtežja oceno težavnosti 9a/a+. Tudi to plezališče leži na primorskem Kraškem robu, in sicer v bližini Ospa.
Kraški rob predstavlja središče slovenskega plezanja, saj nudi ogromno opremljenih skalnatih sten, še enkrat toliko pa tudi neopremljenih, ki so zaradi zaščite narave in živali, doma na temu področju, zaščitene. Možnosti za razvoj turizma v zaledju obale torej so, vendar bi morali plezalci ter obalni naravovarstveniki ter ornitologi le najti skupno besedo, kot je to urejeno drugje in v tujini.
Drugod po Sloveniji
Poleg zgoraj naštetih je še več manjših plezališč, vendar primerljivih po kvaliteti plezalnih smeri. Med te sodijo primorska Vipava, Vipavska Bela in Trenta, gorenjske Bitnje blizu Bohinja, Bohinj, Bohinjska Bela, Dolžanova soteska, ljubljanski Gornji Ig, Retovje, Križevska vas ter mnogo drugih.
Bližnja plezališča na Hrvaškem in Italiji
Plezalci se radi odpravijo tudi čez mejo, saj je v prenatrpanih slovenskih plezališčih ob sončnih dnevih težko najti mir. Priljubljena plezališča so v Istri na Hrvaškem Kompanj, Limski kanal, Vranska Draga, Rovinj, Dvigrad ter italjanska Napoleonska cesta, prelepa dolina Glinščice, Obalna cesta (Costiera) in Sesljan.
Plezanje predstavlja enega izmed boljših razlogov za iskanja novih kotičkov v naravi doma in po svetu, kjer najdemo izjemne naravne lepote, katerim se ne bi upiral nihče.
