Pustila sem sodelavcu, da me je položil

Še huje je postalo, ko sem vrh stopnišča zagledala njega. V živo se spomnim, kako samozavestno je stal in čakal, da pridem do vrha. Tisto jutro sem se prebudila izredno dobre volje, kar je vplivalo tudi na mojo garderobo. Pogumen dekolte pa mi je zdaj delal težave, saj je imel on od zgoraj odprt pogled skoraj do mojega popka. Verjetno je bilo to krivo za njegov prešeren nasmeh in prijazno: "Dobro jutro!" Pričakal me je z mapo v rokah in mi namignil, da bova tisti dan precej časa preživela skupaj. Tega sem bila vesela, po drugi strani pa se je moja trema še povečala.

V njegovi pisarni sva imela mir in odločila sva se, da si naročiva tudi kosilo, ko bo čas za to, da le dokončava papirologijo za zadnji projekt, ki je imel že zamudo. Ves čas sva se spogledovala, njegove oči sem večkrat ujela na različnih delih mojega telesa. Kmalu se niti ni več trudil, da bi jih prikril. "Mojca, nor sem nate," me je v nekem trenutku presenetil. To je povedal tako resno, da mi je srce takoj poskočilo preko stotice. Trudila sem se, da vznemirjenja ne bi izdala s prehitrim dihanjem, a enostavno mi je zmanjkovalo zraka, zato sem nekajkrat globoko vdihnila in izdihnila. Čutila sem, kako mi vročica obliva lica, prsi pa so mi od nemirnega dihanja dobesedno silile iz bluze. Še vedno je čakal, da bi kaj povedala, a kaj, ko sem ostala brez besed. Potem je svojo dlan položil na moje koleno in zaskrbljeno dejal: "Oprosti. Moral sem ti povedati."

Odvrnila sem, da je že v redu, a bila pri izbiri besed tako zmedena, da se mi je zasmejal. "Da imam roko na tvojem kolenu, ali, da sem ti priznal, da sem nor nate?" je želel vedeti. "Ah ne, vse je v redu, vse." Znova sem usekala mimo in ugotovila, da sem mu dala zeleno luč. Koleščki njegovega stola so zacvilili in naslednji hip sem imela njegov božanski obraz pred seboj. Zdaj je imel na mojih kolenih že obe roki. Preden sem uspela vnovič zajeti sapo, me je poljubil, njegovi prsti pa so smuknili pod moje krilo. Počutila sem se povsem otrplo in nešteta vprašanja so mi švigala skozi možgane. Pa kaj ti je punca? Sanjski moški se je ogrel zate, ti pa kot hlod?

Končno sem mu vrnila poljub in od tam ni bilo več povratka nazaj. Njegove roke so si utirale pot po notranji strani mojih stegen, noge pa so mi same od sebe lezle narazen. Od pohote se mi je že mešalo in njegovi vroči poljubi na moj dekolte niso prav nič pripomogli k temu, da bi se vzela v roke. Povsem sem padla v njegov mlin, se prepustila njegovemu otipavanju in niti nisem dojela, da me slači. Šele, ko sem njegove vrele poljube začutila na nabreklih bradavicah in ko jih je posesal v usta, ter pričel obdelovati z jezikom, sem pomislila, da ne bi smela. Prepozno! Izpod krila je z mene že vlekel vlažne spodnjice, si jih za hip podržal pred obrazom in mamljivo zastokal. Potem jih je vrgel na mizo za menoj in mi krilo potisnil navzgor.

Potegnil me je k sebi, povsem razgalil mojo zadnjico in vprašal: "Kako imaš rada?" Jebenti, čisto vseeno mi je, samo daj me, je kričalo v meni. Lahko se naslonim na mizo, pa me nažgeš od zadaj, ali pa ti sedem v naročje in se nataknem na tiča, ko ga boš vzel iz hlač, mi je skoraj ušlo iz ust. Kot bi me slišal, si je takoj odpel hlače in mi ponosno pokazal svojega junaka. Moj bog, kakšnega tiča je imel tam! Spravila sem se mu v naročje in kar malce neučakano pričela z mokrim mednožjem siliti nanj. Kaj pa sem hotela, ko pa sem bila tako potrebna. Še danes mi je nerodno, ko se spomnim, kako sem ga naskakovala in kaj vse sem mu rekla v trenutkih odmaknjenosti, v stanju v kakršnega se nikoli več ne želim spraviti. Morda doma v postelji, na delovnem mestu pa nikoli več. No ja, kljub vsemu pa mi nikakor ni žal za tisto. Je bilo prelepo, da bi mi bilo.