V Donavskem parku na Dunaju se je v četrtek odvila slovesnost, kakršne Avstrija ni vajena. Ob opazni ikonografiji marksističnih revolucionarnih gibanj so odkrili spomenik Ernestu Che Guevari (1928-1967), revolucionarju argentinskega rodu, ki je tako dobil svoje prvo obeležje v kateri od evropskih prestolnic. Slovesnosti so prisostvovali Chejevi častilci, predstavniki avstrijske socialdemokratske stranke (SPÖ), med njimi priljubljeni dunajski župan Michael Häupl, predsednik upokojenske sekcije SPÖ, ki je prispevala največ sredstev postavitev spomenika, Karl Blecha in pisateljica ter Nobelova nagrajenka Elfriede Jelinek.
Aleja južnoameriških ikon na Dunaju |
|
70 centimetrov visok kip je iz brona izdelala avstrijska kiparka Gerda Fassel. Pobudo za postavitev spomenika v Donavskem parku, kjer že stojita skulpturi južnoameriškega borca za svobodo Simona Bolivarja in umorjenega čilskega predsednika Salvadorja Allendeja, je dalo društvo prijateljstva med Avstrijo in Kubo, ki je tudi organiziralo zbiranje denarja za kip in zbralo 28.000 evrov. |
Dunajski župan Häupl pa je zavrnil očitke, da je bil Che Guevara morilec: "Bil je človek. S tem spomenikom ne želimo relativizirati vrednot, saj ostaja socializem brez svoboščin non grata, ne smemo pa pozabiti na solidarnost z revnimi". "Upam, da boste s te slovesnosti odšli s koščkom Cheja v srcu," je Häupl še povedal prisotnim, med njimi tudi diplomatskim predstavnikom Kube, Ekvadorja in Argentine.
Dodali bodo dopolnilno tablo
Postavitev spomenika je razburila številne desno usmerjene avstrijske politike. Iz stranke
FPÖ so sporočili, da je Dunaj odkril spomenik nasilnežu, ki je imel na vesti mnogo nedolžnih
žrtev in ki je želel svet pahniti v atomsko vojno. Napovedali so, da bodo ob spomeniku postavili
dopolnilno tablo, ki bo pojasnjevala pravo plat spornega revolucionarja, ki so ga pred 41 leti
ustrelili v Boliviji.
Zdravnik v službi revolucije, ki je postal poosebljenje revolucije
Ernesto Che Guevara se je rodil leta 1928 v Argentini. Izučil se je za zdravnika.
Ogromno je potoval tako po Argentini kot po celotni Latinski Ameriki. Revščina in brezpravnost
latinskoameriških kmetov, ki jo je videval na potovanjih, ter knjige
Karla Marxa in drugih teoretikov revolucije, ki jih je redno prebiral, so ga
zapeljale na pot revolucionarja. Bil je soustvarjalec kubanske revolucije
Fidela Castra. Leto pred smrtjo se je odpravil v Bolivijo, da bi pomagal okrepiti
tamkajšnje revolucionarne sile. Odločitev je bila usodna, saj so ga bolivijski vojaki ob
pomoči ameriške Cie likvidirali. Danes je Che Guevara glavni idol levo usmerjenih
revolucionarjev.
