Že babice so svarile, da umetni materiali povzročajo pretirano potenje, z njim pa pride tudi –neprijeten vonj.
Umetna vlakna so proizvedena s pomočjo kemijske tehnologije, vendar niso vsa izdelana iz sintetičnih vlaken; nekatere proizvajajo tudi iz naravnih vlaken, po večini iz celuloze. S pomočjo spletne strani oznake-tekstila.si smo tokrat pregledali kemična vlakna.
Kemična vlakna iz naravnih surovin:
- Acetat, bolj znan kot umetna svila, je derivat celuloze. Oblačila iz acetata so mehka, lepo padejo in imajo dobro vpojnost.
- Modal je po videzu najbolj podoben bombažu. Gladka mehka in težka tkanina je primerna za spodnje perilo.
- Viskoza je prvo komercialno umetno vlakno, ki ima dobre vpojne lastnosti in se lepo prilega.
- Tencel naj bi bil največji dosežek tehnologije vlaken, saj ima, čeprav je izdelan kemično, najbolj podobne lastnosti naravnim materialom. Ponujajo ga kot novo izboljšano viskozo. Manj se krči, je bolj trpežen, izjemno mehak, lepo se prilega in ima čudovit otip.
Sintetični materiali ne dihajo, so pa lahko nosljivi, mehki in prijetni na otip, njihovo vzdrževanje je enostavno:
- Poliester se največkrat uporablja kot topla podloga bombažnim jopicam in puloverjem, za izdelavo flisov in podobnih gladkih, debelejših in toplejših izdelkov.
- Poliamid uporabljajo v mešanicah z naravnimi materiali. Poliamid je obstojen proti mečkanju, ne spreminja oblike ne barve. Iz njegovih vlaken se izdelujejo tudi nogavice in žensko spodnje perilo.
- Akril je videti kot bombaž ali volna, a je veliko cenejši. Težava z akrilom je, da se telo ob spremembah temperature začne hitro potiti in ker akril ni zračen, pride do neprijetnega vonja. Slaba stran akrila je tudi, da se pri sušenju zelo raztegne.
- Elastan je zaradi izredne elastičnosti primeren v mešanici z naravnimi materiali. Vedno ga uporabljajo v kombinaciji z drugimi tekstilnimi vlakni, predvsem za povečanje raztegljivosti in dosego visoke elastičnosti. Uporablja se za izdelavo nogavic in drugih finih pletenih izdelkov