Še posebno imenitne so bile kalende ob začetku leta. Tega dne so rimski meščani v hrupnih sprevodih hodili po mestu, peli in plesali. Tako izvor običaja v svoji knjigi Šege in pesmi pod lipo domačo opisuje Dušica Kunaver. Ta predkrščanski običaj je prevzela in preoblikovala krščanska cerkev; vsebinsko ga je spremenila v trikraljevsko akcijo oznanjenja rojstva odrešenika sveta Jezusa Kristusa in obenem zbiranja sredstev v dobrodelne namene.
Ljudske pesmi v Mojstrani
Starodavno tradicijo koledovanja po vaseh v okolici Mojstrane že peto leto obuja tudi vokalna skupina Triglavski zvonovi, ki bo z ljudskimi koledniškimi pesmimi in voščili svetih treh kraljev koledniško pot začela ob 16.15 v Radovni pri Psnaku, nadaljevala na Belci pred Jurčem (ob 17. uri), na vrtu Viharnik v Mojstrani (ob 18. uri) in sredi vasi na Dovjem (ob 19. uri), sklenila pa ob 19.30 v Kamn'ah pri Vogu. Tudi letos bodo koledniki prijetno združili s koristnim, saj bodo zbrana finančna sredstva namenili pomoči potrebnim domačinom. Kot pojasnjuje vodja prireditve Barbara Branc, so tradicijo obudili leta 2008 po 50 letih zatišja.
Poslušati do konca
Stara vraža pravi, da je treba koledniško pesem poslušati do konca, da se nam v novem letu ne bi zgodilo kaj slabega, razlaga Kunaverjeva. Sicer pa so pesmi kolednice vsebinsko sestavljene iz treh delov: v prvem je pozdrav ljudem, v drugem želja po dobri letini, zdravju in sreči, v tretjem pa prošnja za darilo. Nekoč je pravo razvajanje pomenil že kos potice in klobase.
