Verjetno najpretresljivejši evropski muzej, nekdanje nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, propada, poročajo evropski mediji. Zaporniške barake in ruševine plinskih celic plesnijo na vlažnih travnikih in se sesedajo pod pritiskom zemlje ter podtalnice. Vlada v Varšavi je sprožila alarm. Poljski premier Donald Tusk je svoje evropske kolege v pismu pozval k pomoči. Zagotoviti bi bilo treba kar 120 milijonov evrov.
"Dobro bi bilo, če bi osnovali fond, v katerem bi se zbirala sredstva za sanacijo in vzdrževanje objekta," je za Bild povedal Jarek Mensfelt, predstavnik muzeja Auschwitz-Birkenau. "Iz tega fonda bi potrebovali pet milijonov na leto, da bi lahko preprečili grozeči razpad spominskega kompleksa," je dodal.
155 stavb, 300 ruševin in 100 tisoč razstavnih predmetov kliče po sanaciji in restavriranju. Auschwitz-Birkenau je temeljni kamen evropske zgodovine. "Poljska država ga ne more sama vzdrževati, še posebej ne zaradi gospodarske krize, zato mora Evropa zagotoviti svoj prispevek," je prepričan Mensfelt.
Po poročanju poljskega dnevnika Dziennik sta Nemčija in Češka že zagotovili sredstva za obnovo spomenika trpljenja. "V preteklem letu so tuji investitorji prispevali le pet odstotkov vseh sredstev proračuna muzeja," je nezadovoljen Mensfelt.
Za vseevropsko udeležbo pri sanaciji Auschwitza je v ponedeljek v Bruslju pri svojih evropskih kolegih lobiral tudi poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski. Poudaril je, da je ohranitev muzeja še posebej pomembna "v luči vala nacionalizmov in politikov ter verskih dostojanstvenikov, ki zanikajo holokavst".
Grob 1351 Slovencev
V nekdanjem taborišču Auschwitz, ki se danes nahaja v mestu Oświęcim, je med drugo
svetovno vojno umrlo 1,1 milijona ljudi. Predvsem Židov, a tudi 1351 Slovencev. Muzejski
kompleks si ogleda milijon ljudi na leto, največ Poljakov, Britancev, Američanov in Nemcev.
