Pri nakupovanju opreme za otroško sobo je treba nekaj časa nameniti tudi pametni izbiri otrokove postelje. Prav vsak starš si namreč želi, da bi se kljub naraščaju čim bolje naspala vsa družina.
V času naših babic je bila zibelka nepogrešljiv del otrokovega začetnega spoznavanja z zunanjim svetom. Dandanes jo uporabljajo le redki, saj je uporabna le prvih nekaj mesecev otrokovega življenja, zato se njen nakup dolgoročno ne izplača. Njeno vlogo deloma nadomeščajo zelo praktični koški, ki pa so prav tako uporabni le, dokler jih otrok po nekaj mesecih ne preraste ali postane preveč živahen za varno spanje v njih.
Pametneje se je že zgodaj odločiti za zavarovano otroško posteljico, ki bo otroka lahko v svojem varnem zavetju varovala tja do tretjega ali četrtega leta. Posteljica je dovolj varna tudi takrat, kadar se malček že začne pogumneje gibati, in zaradi njene oblike ni nevarnosti, da bi otrok padel ali zlezel iz nje in se tako poškodoval. K mirnemu spancu v otroški posteljici pripomorejo tudi igrala, ki jih lahko pritrdimo nanjo, in nam pomagajo otroka zazibati v sladki spanec.
Tudi prehod na lastno, ''odraslo'' posteljo je pomemben za otroka. Poskusite posteljo prilagoditi tako, da upoštevate otrokove želje in njegov okus. Odločite se za pisano posteljnino, obdajte jo s stvarmi, ki jih ima otrok rad, da se bo tudi v njej počutil varno in prijetno.
Kaj pa, če spi pri starših
Če ste otroka že od prvih dni navadili na to, da je vsaj eden od staršev ob njem tudi ponoči, to lahko predstavlja velike težave pri navajanju otroka na spanje v lastni postelji. Glavno pravilo je, da otroka na to navadite čim prej in da ste pri tem karseda nežni in ga prilagajate postopoma. Nikar ne pričakujte, da boste otroka zvečer preprosto odložili v njegovo posteljo in bo tam ostal; treba bo porabiti kar nekaj časa, da mu boste razložili, zakaj je pomembno, da zaspi v lastni postelji, ter ga pomirili in uspavali. Otroci so bodo najverjetneje vaši odločitvi trmasto upirali, a pomembno je, da vztrajate pri svojem, saj bo vsako popuščanje pomenilo, da ste storili dva koraka nazaj. Tudi če vas otrok obišče sredi noči in v solzah zahteva, da bi rad spal pri vas, ga prijazno in odločno odpeljite nazaj v njegovo posteljico. Največ, kar lahko storite, je, da počakate nekaj trenutkov, da se pomiri, in ga poljubite za lahko noč. Vztrajnost bo poplačana.
