"Vse, kar si želim, je, da bi lahko spet ljubil in bil ljubljen. HIV ni več tista grozna diagnoza, je le virus, kronična bolezen in ne vem, zakaj je že vedno taka bojazen pred njim. Kako naj si najdem sorodno dušo," je uporabnik Ljubezni si želim zapisal na priljubljenem forumu Starševski čvek.
"Pred nekaj leti sem izvedel, da sem HIV pozitiven. Bil je čas po srednji šoli. Nenormalno veliko smo žurirali, s tem pa je bil povezan alkohol, kakšna drogica, veliko smo menjavali spolne partnerje, preštopali celo Evropo, nekaj Južne in Srednje Amerike in tako naprej. Do danes ne vem, kje sem ga dobil in mi je zdaj tudi vseeno, ker sem prepričan, da prenašalec ni vedel, da ga ima. Na testiranje smo odšli cela klapa. Prijateljica ni imela dobrega občutka. In tako sem izvedel. Sesul se mi je svet! Nikomur nisem bil zmožen povedati, tak šok je bil zame, čeprav sem se zavedal, da živim zelo na robu in da je možno tudi kaj takega. Ob krasnem zdravstvenem osebju sem se psihično postavil na noge, tudi fizično mi nič ne manjka. Živim in v resnici mi ni nič hudega, razen, da imam ob slabih dneh občutek, da sem kot tempirana bomba," je razkril svojo bolečo izkušnjo.
"Odkar sem izvedel, sem zelo osamljen. Nehal sem se družiti s staro klapo, ki še danes živi, kot bi jih imeli 20. Rad bi spoznal sorodno dušo. Spoznam veliko punc, pravijo, da sem zanimiv in poseben. Obljubil sem si, da bom vedno povedal, da sem bolan. V zvezo ne bi rad vstopil z lažjo, zato že takoj na začetku povem, da sem HIV pozitiven. Vedno je enak odziv! Vse skupaj se zaključi z, saj se še kaj slišiva," je še dodal uporabnik foruma ljubezni si želim.
Komentatorji, ki so pogosto tudi neizprosni, pa so tokrat pokazali precejšnjo mero sočutja in pomagali tudi s povsem praktičnimi nasveti:
"Kaj pa, če bi našel sebi enako, torej tudi HIV pozitivno? Sem prepričana, da imate npr. na FB bolniki kakšno svojo skupino."
"Zagotovo ti ni fajn, ampak razumi tudi punce. Jaz sem zase prepričana, da ne bi zmogla biti s fantom, ki ima spolno prenosljivo bolezen. Preveč riskantno!"
"Ob takih temah človek ostane brez besed. Ne vem, kaj naj napišem, saj sam najbolj veš, v kateri fazi je tvoja bolezen, kako se počutiš in kakšne imaš izvide. Ne spoznam se na to bolezen, a zagotovo so zdravila, ki to uspešno zdravijo. /.../"
"Jaz nimam nobenih diagnoz, pa nisem še nikoli v življenju imel punce. Priznaj si, imel si zelo lepo mladost, marsikaj si doživel in ti je verjetno težko, ker tega ni več. Kljub diagnozi vseeno spoznavaš punce za razliko od nas, večno samskih. Da ti postavim eno vprašanje, ali bi bil rajši večno samski devičnik in popolnoma zdrav ali imaš rajši življenje, ki si ga imel in imaš še vedno upanje, da koga spoznaš."
Poslije jebanja nema kajanja....
Obcutek osamljenosti je fanta gnal v rizicno obnasanje. Zdravila bodo poskrbela, da bo lahko zivel se 30let. Prvo je potrebno resiti obcutek osamljenosti. Ko si mlad, si rizicen.
So lahko tudi drugi razlogi, da je ne dobišinse je treba pač sprijazniti s tem. Vsaka metla svoj stil najde, obratno pa to ne velja!