Morski ježki
Le kdo jih ne pozna ... Pri nas je najpogostejši vijoličasti ježek, ki ni strupen, ima pa bodice, ki so krhke in se rade odlomijo. Če se zarinejo globoko v kožo in jih ne odstranimo, se rade zagnojijo.
Kaj storiti po piku? Bodice takoj odstranite.
Kače – modras
Modras zraste od 65 do 90 centimetrov in je svetlo rjave, rdečkasto rjave ali sive barve. Na hrbtu ima značilen cik-cak vzorec, na koncu gobca pa prifrknjeno konico. Modras se nevarnostim izogiba, napadel bo le, če se bo počutil ogroženega. Njegov ugriz povzroči slabost, motnje vida, zatekanje bezgavk …
Kaj storiti po ugrizu? Poškodovanca pomirimo, mesto ugriza očistimo in pokrijemo, najbolje s suho sterilno gazo. Počitek in imobilizacija prizadetega uda sta zelo pomembna, saj zmanjšata bolečino, otekanje in krvavitev. Pri mnogih, zlasti neevropskih vrstah kač (skupina Elapidae) je priporočljiva tako imenovana imobilizacija s pritiskom, ki naj bi zmanjšala absorbcijo nevrotoksičnega strupa v krvni obtok. Z elastičnim povojem tesno povijemo ud od periferije čez mesto ugriza čim bližje trupu. S tem iztisnemo del krvi in zmanjšamo absorbcijo strupa. Opisana imobilizacija s pritiskom pa ni priporočljiva za večino evropskih strupenih kač (skupina Viperidae, vključno z našimi vrstami modrasov in gadov), ker njihov strup povzroča lokalne okvare tkiva. Za te vrste kač je primerna običajna imobilizacija z različnimi tipskimi ali improviziranimi opornicami brez povijanja s pritiskom. Čim prej moramo odstraniti vse, kar bi ob pričakovanem otekanju uda lahko oviralo krvni obtok (ročne ure, zapestnice in drug nakit, tesna oblačila ipd.). Ne smemo pozabiti tudi na zaščito pred ohlajanjem ali pregrevanjem žrtve kačjega ugriza, na spletni strani Ambulante splošne medice Selnica ob Dravi svetuje Darko Djurić, dr. med..
Morena
Strup morene povzroči izjemno močne bolečine. Rana ponavadi krvavi.
Kaj storiti po ugrizu? Očistite in razkužite rano, da ne pride do zastrupitve.
Voščena morska vetrnica in meduza
Zaradi ožigalk, ki jih imata na lovkah, je njun dotik zelo boleč. Pojavita se rdečica in srbečica.
Kaj storiti po dotiku? S kože previdno odstranite lovke (ne drgnite kože), predel najprej sperite s hladno morsko vodo, nato pa še s kisom ali limoninim sokom. Na kožo nanesi antihistaminsko mazilo, svetuje Djurić.
K zdravniku morate, če se pojavijo bruhanje, otekanje ali težave z dihanjem.
Škorpijon
Na srečo škorpijoni, ki bivajo v naši bližini, niso tako strupeni, kot so to škorpijoni, ki živijo na primer v Afriki. Je pa njegov pik kljub temu zelo boleč. Škorpijon je nočna žival, podnevi pa se najraje skriva v temnih odprtinah, pod skalami, lahko pa se zatečejo tudi v hišo. Pičil vas bo le, če se bo počutil ogroženega, njegov pik pa najprej povzroči oteklino, mišično šibkost, drisko, slabost, takikardijo, hipotenzijo, v drugi fazi pa spazem mišic, krče, hipotenzijo in bradikardijo. Pri nekaterih neevropskih vrstah lahko nastane celo pljučni edem, zaradi zastoja dihanja pa lahko nastopi smrt.
Kaj storiti po piku? Djurić svetuje, da prizadeti predel dobro umijete z vodo in nanj položite led. Zdravnik vam bo predpisal protistrup.
Črna vdova
Črna vdova ni le črne barve. Nekatere so celo bele. Črno vdovo boste najlažje prepoznali po rdečih lisah na zadku, ki so lahko različnih oblik, a tudi barv, ki so odvisne od starosti pajka. Mlad pajek ima na primer bele lise, ki nato postanejo oranžne, na koncu pa so rdeče.
Ljudje smo na strup črne vdove srednje občutljivi. Najbolj je nevaren za mačke, podgane, miši in konje, na psa pa na primer nima vpliva. Strup pri ljudeh prizadene osrednji živčni sistem in se zelo hitro razširi po telesu. Ugriz črne vdove je zelo boleč, okoli njega pa po nekaj minutah nastane rdečina, ki se naglo širi. Čez čas ta predel pobledi, viden je le še kolobar modre barve. Med simptome latrodektizma, sindroma, ki ga povzroči ugriz črne vdove, so slabost, bruhanje in znojenje ter neznosne bolečnine v mišicah, ki jim sledijo še krči, pospešeno bitje srca, bolečine v prsnem košu, povišan krvni tlak in težave z dihanjem. Zaradi ugriza lahko pride do vnetja notranjih organov. Simptomi ponavadi brez posledic čez nekaj dni izginejo. Ugriz je sicer lahko smrtno nevaren za srčne bolnike, otroke in ostarele osebe.
Kaj storiti po ugrizu? Takoj obiščite zdravnika, ki vam bo predpisal način zdravljenja in verjetno tudi serum, ki vsebuje protistrup.
Tigrasti komar
Tigrasti komar je invazivna tujerodna vrsta komarjev, ki se je iz jugovzhodne Azije v samo tridesetih letih s pomočjo človeka razširila po celem svetu. V Evropi je bil prvič opažen leta 1979 v Albaniji, v Sloveniji pa leta 2002. Od takrat mu je stabilno populacijo uspelo vzpostaviti predvsem na obalno-kraškem območju. Na človeka ima velik negative vpliv, saj gre za dnevno aktivno vrsto, njegovi piki pa povzročajo zelo srbeče otekline. Poleg tega lahko prenaša različne viruse, ki lahko povzročajo obolenja pri ljudeh (na primer virus denga in chikungunya), razlaga biologinja Katja Kalan.
Proti njim se je najlažje zaščititi z oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami, repelenti in mrežo proti komarjem
Morski pajek
Pazite, kam stopite! Morski pajek, ki se skriva v peščenih tleh in plitvinah, velja za najnevarnejšo ribo v Jadranskem morju. Ker je zelo plašen, turistom ponavadi ni nevaren, saj se hitro umakne. Bolj pogosto pa se na njegovih strupenih hrbtnih bodicah zbodejo ribiči, ki poročajo o groznih bolečinah, ki ponavadi nastopijo pol ure po piku. Med simptome spadajo tudi bruhanje, slabost, vrtoglavica in občutek tesnobe
Kaj storiti po piku? Mesto namakajte v vroči vodi in poiščite zdravniško pomoč.
Morski pes
V Jadranskem morju se potikajo tudi morski psi, najgosteje sinji morski pes, ki zraste do štirih metrov in je lahko nevaren. Na srečo se le redkokdaj približa obali. Pred severovzhodno obalo Španije pa se je v zadnjih letih povečalo število morskih psov, ki bi lahko bili nevarni turistom, svarijo njihove oblasti. Kopalcem v španskih vodah naj bi bil najbolj nevaren morski pes kladivar, ki zraste do štirih metrov.
