Oskar iz Celja in Jelena iz Varaždina: "Če bi to vedela, bi ga močneje objela"

Avtor Irena Kolar

8. April 2020, ob 7:09

"Če bi to takrat vedela, ne bi spala, ampak bi ga gledala, kako spi. Če bi to takrat vedela, bi ga močneje objela,“ pravi Jelena.

Kriza, ki jo je sprožil koronavirus, ni prizadela le zdravstva in gospodarstva, temveč vpliva tudi na medosebne odnose. Nekatere zveze so na preizkušnji, ker se pari drug drugemu v času karantene ne morejo izogniti, Jelena iz Varaždina in Oskar iz Celja pa imata drugačen problem. Zelo rada bi bila skupaj, a je to trenutno zaradi zaprtih meja nemogoče. Nazadnje sta se tako videla 10 marca …

"Če bi to takrat vedela, ne bi spala"

Osebni arhiv

Jelena pravi, da bi tistega večera, če bi vedela, da svojega izbranca, očeta dveh otrok, dalj časa ne bo smela objeti, ravnala popolnoma drugače. "Nazadnje smo se videli 10. marca. Po službi sem prišla v Celje in izkoristili smo sonce ter se družili na terasi. Oskar nam je nato skuhal večerjo. Čisto običajen dan. Večerjali smo in zgodaj legli k spancu, da bi se Oskar spočil pred nočno izmeno v Cinkarni. Objela sva se in zaspala. Prebudila nas je budilka, pripravil se je na delo, objela sva se, se poljubila in odšel je. Takrat smo se nazadnje srečali. Če bi to takrat vedela, ne bi spala, ampak bi ga gledala, kako spi. Če bi to takrat vedela, bi ga močneje objela. Če bi to takrat vedela, bi ga dlje poljubljala. Ko bi le vedela!“

Jeleno so trenutne razmere tako potrle, da se je prve dni zadrževala bolj kot ne v svoji sobi, "vsak dan bolj žalostna in slabše volje“. Razvedril jo je lahko le Oskarjev nasmeh in tudi video klici, preko katerih je lahko opazovala, kako se njena velika ljubezen zabava s svojim naraščajem. "Da smo vsaj na videz skupaj. Srečna sem, ko vidim, da se smejijo in da so veseli,“ pravi Hrvatica, ki obenem priznava, da so jo ti klici včasih tudi potrli. "Oni objeti jedo pokovko in gledajo film, jaz v svoji sobi gledam svoj film. Pogrešam jih. Zaobljubim se, da nikoli več ne bom tečna, če bo postelja polna koruze in soli, samo da smo skupaj.“

"Ne prepirava se več"

Osebni arhiv

Kriza pa je na začetku v odnosu povzročila napetosti, sta priznala Oskar in Jelena, ki najbolj pogrešata tiste male skupne trenutke, kot je skupno pripravljanje obrokov in spanje v objemu. "Na začetku, tiste prve dni, sva se prepirala predvsem zaradi moje zaskrbljenosti s stanjem v Sloveniji. Najedala sam mu s pranjem rok, rokavicami, naj ne hodi v trgovine. Zavedala sem se, da vse to sam ve in da je odgovoren, ampak sam morala vse to ponoviti večkrat na dan. To je trajalo nekaj dni ... Zdaj tega ne počnem več. Zdaj se ne prepirava več. Preveč se pogrešava in nočeva kvarit najinih trenutkov. Pa tudi nič novega se ne dogaja, življenje se skoraj ustavilo. Služba in domov. O čem bi se prepirala?"

V Slovenijo zaljubljena že prej

Par, ki bo 12. aprila praznoval prvo obletnico, se je spoznal lani v Labinu na startu dogodka 100 milj Istre. Od takrat sta nerazdružljiva. "Ob njem sem začutila mir. Nobenih metuljčkov, živčnosti in tistih reči. Vse je šlo "na izi", brez napetosti. Dopolnjevala sva se od začetka. V prvih treh dneh sva takoj ugotovila, da imava iste hobije, rada imava naravo, nabiranje zelišč, rada potujeva, pa imela sva že nekaj skupnih tekaških prijateljev in znancev. V naslednjih nekaj tednih sva videla, da imava zelo podoben pogled na družino, prijateljstva, življenja, ljubezen ..." nam je zaupala Jelena, ki je vsak vikend in tudi kakšen dan med tednom preživela na Štajerskem. V Slovenijo se je sicer zaljubljena že prej, saj rada planinari. Tudi zato sta se tik pred izrednimi razmerami pogovarjala o tem, da bi Jelena svoje prebivališče preselila v Celje in se vozila na delo na Hrvaško, a ju je virus prehitel. "Na vse bi pristala. Da mi vgradijo čip, locirajo telefon, da me spremlja policija ali slovenski tank. Samo dovolite mi, da jih vidim,“ pravi Jelena, ki se zaradi zaprtih meja počuti nemočno. Golobčka sicer ne skrbi, da bi ju koronavirus razdvojil. "Že preden je obstajal internet, so različne preizkušnje razdvajale ljudi. Tudi za daljši čas. Recimo v vojnah. Ljubezen nima roka trajanja. Ali je ali ni."

In kakšni so njuni načrti, ko se bosta spet videla? "Verjetno bom najprej jokala. Rada bi ga objela in na terasi spila pivo. Pa pocartala bi se s psico Daisy. Potem bi šli skupaj preteč vse tiste celjske hribčke, pot bi zaključili pri Vladiju na Brnici na domačem kosilu. Tudi njegove jabolčne zavitke s smetano pogrešam. To bo le prvi dan."