Čut. “Od vseh čutov se najprej razvije sluh, in sicer že v maminem trebuhu. Nekatere študije so dokazale vpliv glasbe na še nerojenega otroka. Z glasbeno vzgojo lahko torej začnemo že v nosečnosti in po porodu samo nadaljujemo. Mamine uspavanke že od nekdaj umirjajo otroka,” o vključevanju otrok v glasbene dejavnosti pravi Veronika Šarec, strokovnjakinja za glasbeni razvoj pri otrocih, in dodaja, da lahko z glasbo vzpostavimo tudi spalne rutine pri otrocih.
Vzgoja z glasbo
“Z glasbo si lahko močno pomagamo pri vzgoji otrok, saj lahko predvajanje otrokove najljubše pesmi zlomi še tako hudo trmo,” svetuje Šarčeva in dodaja, da se glasba lahko vključuje tudi v vsakodnevna opravila, kot so pospravljanje igrač, umivanje zob in hranjenje. “Znanstvene raziskave so potrdile, da otroci, ki se ukvarjajo z glasbo, v razvoju prehitevajo otroke, ki nimajo te sreče,” pravi Šarčeva. Poleg boljšega razvoja glasbenih sposobnosti pa glasba vpliva na boljši intelektualni, socialni, čustveni in telesni razvoj otroka ter na razvoj motoričnih sposobnosti, govora, spomina, logičnega mišljenja in domišljije. Na otroka sicer najbolj vpliva ritmično in melodično živahna glasba, ki je preprosta in vsebinsko razumljiva.
Do 7. leta brez pouka
“Otroci do sedmega leta ne potrebujejo nobenega posebnega pouka inštrumenta,” poudarja Šarčeva. Do petega leta otroku povsem zadostuje bogato glasbeno okolje, ki ga doživlja skupaj s starši doma. Najboljši začetek glasbene vzgoje pri otroku je brez dvoma ljubezen staršev do glasbe, ki se postopno in neopazno prenese na otroka. “Potem se po nekaterih pedagoških metodah začne zavestneje delati na glasbenospoznavnem področju, saj lahko v tem času že opazimo nagnjenje k določenemu inštrumentu,” sklene Šarčeva.
