Obudila sta staro strast

Bila je doma in bila je tista, ki mu je odprla vrata. A sprva on ni prepoznal nje. Po licih so se ji ulile solze sreče, ko je ugledala obraz svoje, nikoli pozabljene, ljubezni. Skočila mu je v objem in ga poljubila kar na usta. Preden je lahko vprašal, kdaj se ji je uspelo tako zelo spremeniti, je umaknil roke z njene zadnjice. Kar same so poletele tja in videti je bilo, da Mojce to nič ne moti. Povabila ga je naprej in ga takoj pogostila z domačimi dobrotami. Do večera sta ostala skupaj, se pogovarjala, obujala spomine in se sprehajala po prečudoviti okolici.

»Boš prespal pri nas, ali greš pogledat naprej še Štefanove?« je vprašala z opaznim upanjem v očeh. »Za danes imam dovolj hoje Mojca in če dovoliš, bi menda res najraje ostal tu čez noč?«
»Bog pomagaj, veš da!« Pripravila mu je sobo za goste, poskrbela za bolno mater, ki ni vstajala iz postelje, kasneje pa šla preverit, ali je z njim vse v redu. Previdno je odprla vrata in ga ujela ravno med oblačenjem majice. Imel je atletsko postavo, izklesane mišice in če se ne bi držala nazaj, bi že kakšno rekla. »Potrebuješ še kaj?« je vprašala in svoje velike prsi potisnila naprej med vrata.
Njegove oči so se ustavile na njih. Na sebi je imela le tenko spalno srajčko, skozi katero je dobro videl temna kolobarja. Bradavici sta bili ravno pravšnji, da je bilo vse skupaj videti prekleto privlačno in je potreboval kar nekaj časa, da se je odlepil od njih. »Oh, dovolj si že postorila zame … v redu bom,« je dejal nekoliko zadržano.

Mojca se je že pričela umikati, njeni veliki joški so počasi izginjali in počutil se je kot bedak. Kot bi jo napodil iz sobe. »Če pa bi slučajno kaj …,« je še enkrat pokukala nazaj. Takrat se je nasmehnil in se odločil, da ne izgubi niti minute več. »Malo družbe mi res ne bi manjkalo,« je končno izdavil. Mojci so se ustnice razpotegnile v lep nasmeh, hitro je skočila v sobo in tiho zaprla vrata. Sedla je na rob postelje k njemu in ga prijela za roko, ter si jo položila na koleno.
»Se spomniš, kako sva se imela lepo zadnjo noč, preden si odšel na misijo z vojsko?« Seveda se je spomnil. To je bila najlepša noč v njegovem življenju in po tistem je vsak dan mislil le še na Mojco in kako bi jo zaprosil za roko. Sklenil je, da ji bo odgovoril tako, da bo razumela. Sklonil se je k njej in jo poljubil na drhteče ustnice.

Bradavice so zdaj prav ljubko nabreknile in ponesle tkanino še nekoliko naprej od njenih oblin. Vrnila mu je poljub, on pa je opogumljen z roko krenil navzgor in ji pričel božati vzburjene prsi. Dobro je poznal govorico njenega telesa in ko sta legla nazaj, ji je počasi slekel spalno srajčko, ter s poljubi posul njeno napeto telo. Od njegovih ustnic jo je žgalo od prsi pa do mednožja, kamor seveda tudi pritisnil svoje ustnice. Poljubljal jo je na dišečo mucko, se z vrhom jezika previdno dotikal nabreklega gumbka in opazoval, kako ji boki silijo navzgor. Zadovoljno je vzdihovala, ga božala po laseh in se mu povsem predala. Vroči poljubi so se pričeli vračati nazaj preko trebuha, prsi, vratu, kmalu so bili na njenem obrazu in v trenutku, ko jo je strastno poljubil na usta, je v sebi začutila njegov ponos. Zaječala je od ugodja, ga povsem potegnila nase in ga objela s svojimi nogami. Stiskala je korenjaka v sebi in mu z nohti v zadnjici, kazala kako zelo ga je bila že potrebna. Njuna jezika sta se iskala v temi, njuni telesi pa sta počasi postajali eno. En sam užitek, ena popolnost in en velik orgazem, ki se je pretakal med njima in v njiju.