Sprejel me je s svojim čudovitim nasmehom in mi pokazal, da nisem edina, ki ima lepe, bele zobe. Medtem ko si je natikal masko, sva spregovorila nekaj besed o splošnih rečeh. Tudi asistentka je bila zelo prijazna in omenila, da me je neki dan videla v mestu. Pregled je minil hitro in za trenutek sva z lepotcem ostala sama, saj je morala asistentka po neke papirje v sosednji prostor.
»Kot po navadi?« me je vprašal.
»Zakaj pa ne?« sem se zahihitala.
Ko sem rekla, da rada hodim tja, ker imam lepe zobe in ker je moj zobozdravnik lepotec, nisem povedala, da obstaja še tretji razlog … da sem imela s sicer poročenim lepotcem v belem že nekaj časa razmerje. Strastno razmerje. Dobivala sva se v ambulanti spodaj. Bila je že dolgo izven rabe in so jo uporabljali le še za odlaganje odsluženih reči. Med njimi je bil tudi zobozdravniški stol z napako v mehanizmu, sicer pa še vedno kot nov.
Edini ključ je imel pri sebi on in v nekaj minutah je bil spodaj pri meni. Za menoj ni imel nikoli naročenega še koga vsaj pol ure in asistentki je takrat vedno dal prosto, za malico ali pa kavo.
Strasti, ki so naju preplavile, ko sva se končno dobila, so bile izjemne. Če bi bila doma, bi obleko verjetno potrgala drug z drugega, tako pa je včasih odletel samo kakšen gumb. Nazadnje sem imela na sebi poletno oblekico, zaradi katere slačenje niti ni bilo potrebno. Le nekoliko jo je privzdignil in že je lahko grabil za moja čvrsta hlebčka. »Uf, brez hlačk!? Potem se pa nisi šalila?« Še bolj pohotno se je s prsti oklenil moje ritke in me stisnil k sebi. Spredaj sem začutila izboklino in mu pomagala na prostost izpustiti njegov sveder. Tako sem mu pravila zaradi njegove službe. Hitro sem se znašla pri njem s svojimi usti in ga posesala vanje. Z rokama se je naslonil na usnjeno ležišče za menoj, zaprl oči in užival.
Nalašč sem nekajkrat prek njega potegnila z zobmi, da ga je zmrazilo po celem telesu, nato pa ga znova segrela z vročimi poljubi in jezikom, ki je divje opletal okoli nabreklega vrha. V bokih se je začel zibati proti meni, z roko pa navijati moje dolge lase. Na trenutke sem ga imela globoko v grlu, a to sem znala in vedela sem, da potem postane čisto nor. Ko sem se naslednjič znašla pred njim, je bil njegov pogled povsem drugačen. Še bolj pohoten, neučakan in nekoliko izgubljen. Prijel me je za boke, me obrnil s hrbtom proti sebi in me potisnil naprej na ležišče. Noge sem imela iztegnjene, kolikor sem le lahko, nakar sem začutila, kako se mi rob oblekice počasi vzpenja prek ritnic, ki sta naposled ostali povsem odkriti.
S palcema ju je razprl, se približal z vrhom uda in vstopil v razmočeno potrebnico. Tiho sem javknila in še bolj napela svojo zadnjico. Z nohti sem se zarila v usnje in sama pri sebi hvalila dan, ko sem ga spoznala. Boga v belem. Dobesedno. Všeč mi je bila njegova surovost, ki je ob teh trenutkih privrela na plano. Boleče je stiskal moji napeti ritnici, me vmes kdaj celo udaril po njih, s palcem masiral sosednjo, tesnejšo luknjico in ječal, da mu prihaja za umret. In res mu je, povsod po meni. Še dobro, da v ambulanti niso zaprli vode.
