Še nekoliko mokra je povsem gola krenila proti spalnici. Zunaj je bilo, kljub četrti uri zjutraj, toplo in svežina zaradi vlažne kože ji je dobro dela. Zadnji hip si je premislila in namesto v spalnico, zavila na teraso. Še prej je v kuhinji vzela kozarec pomarančnega soka, potem pa sedla in uživala v rahlem vetriču, ki je kot naročen prihitel okoli vogala. »Kar sama?« jo je predramil glas iz ozadja.
Simon jo je slišal vstopiti, potem pa čakal in čakal, a nje od nikoder. Zdelo se mu je, da ve kje je.
Opravičila se mu je, da ga je prebudila, a je vztrajal, da je dovolj spal in je bil buden že pred njenim prihodom. Med njima je klila sveže rojena ljubezen in niti en mesec še nista živela skupaj. Njene nočne so ga ubijale, saj je vedel, da bo moral takrat sam v posteljo. Rada sta se mečkala ob vsaki priložnosti in to je tiste dni zelo pogrešal. »Komaj sem čakal, da se vrneš,« ji je priznal in se stisnil k njej na premajhen stol. Dvignila se je in mu sedla v naročje. »Tudi jaz sem komaj čakala.«
Šele takrat je opazil, da je povsem gola. Močno jo je objel in jo poljubil na rame. Glavo je naslonila nanj in zadovoljno zavzdihnila. »Želim si te,« je dahnila. »Kar tukaj, zdaj …« Četudi ničesar ne bi rekla bi se zgodilo, a tako se mu je zdelo še lepše. Z desnico je objel njeno čvrsto dojko in jo poljubil. Toliko časa je z jezikom dražil bradavičko, da je ta nagajivo nabreknila. Roka mu je ušla za njen hrbet in navzdol vse do napete zadnjice v njegovem naročju. Oboževal jo je in prisegal vedno znova, da lepše ženske ne bi nikoli mogel najti. Krepko je zgrabil za njeno ritnico, potem pa jo potegnil še višje k sebi.
S prsti se ji je zakopal med stegna, ki so se sama od sebe takoj razprla. Zdaj je lahen vetrič ohladil razgreto češpljico a kaj kmalu jo je tam spodaj znova žgalo. Žgalo od potrebe, od želje po njegovih dotikih in po njegovem prelepem, nabreklem udu. Vedno mu je stal, ko je le pomislil na to, da se bosta ljubila. To se ji je zdelo nekoliko hecno, a ji je bilo všeč. Ni bilo dvoma, da se bo v trenutni situaciji takoj postavil pokonci. »Hočeš, da sedem nanj?« je z nasmeškom na ustnicah vprašala. »Le kaj si si mislila, da bom odgovoril, hehe?«
Obrnila se je proti njemu, mu bokserke potegnila preko nabrekline, jo čvrsto objela s svojimi vitkimi prsti, nato pa mu sedla v naročje. Ko ga je jemala vase je tiho ječala in ga še vedno držala povsem pri korenu. Šele, ko je bila povsem na njem, ga je izpustila iz roke in ob glasnem vzdihu vzela vase še zadnji centimeter božanskega tiča. Obema se je smejalo od ušesa do ušesa.
»Oh, kako sem te pogrešal,« je spet ponovil. »Mene ali njo?« je nagajivo vprašala. »Brez tebe ni nje, mar ne?«
Z rokama se mu je naslonila na ramena, privzdignila zadnjico in se ponovno nasadila nanj. Njegovi prsti so se zakopali med njeni napeti ritnici in ju potegnili narazen. Glasno je zastokala, ko je še enkrat več sedla nanj povsem do konca. Kmalu ji je glava padla na njegovo ramo, ritnici sta se vse pogosteje in hitreje odbijali od njegovih nog, z boki pa je krožila v njegovem naročju in vsake toliko sunila proti njemu. Ko je prenehala s kroženjem in je ostalo le še neučakano suvanje se je ponovno nasmehnil saj je vedel kaj to pomeni. Prihaja.
137
ogledov
Ne more brez nje
Marija je tiho stopila v hišo, se sezula in odšla v kopalnico. Prha ji je neznansko godila po nočnem dežurstvu. Ni bila preveč zaspana, saj je imela precej mirno noč na kliniki in je uspela celo nekaj odspati.