"Vegetarijansko prehranjevanje otroka se bistveno ne razlikuje od kakovostnega, uravnoteženega prehranjevanja odraslega, s poudarkom na zadostnem energetskem vnosu in vnosu beljakovin," pravi zdravnica Tjaša Šubic in dodaja, da bi se pri otroku (podobno kot pri nosečnicah in doječih
materah) določena pomanjkanja pomembneje izrazila, zato je treba vedeti, kaj določena hrana vsebuje in česa lahko manjka.
"Na splošno velja bojazen pred premajhnim vnosom beljakovin, a to (še posebej pri lakto-ovovegetarijanstvu) ni težava. Pri bolj omejenih dietah pa je treba v primeru nezadostne prehrane pretehtati koristi in posledice," končuje Šubičeva.
Manj inteligentni otroci
Marija Merljak, svetovalka za zdravo prehrano, pa pravi, da je meso za otrokov razvoj pomembno. "Celice otrok in odraslih potrebujejo povsem enake snovi za gradivo, obnovo, zaščito in energijo, ker pa otrok še raste, potrebuje meso in druge beljakovine tudi za delitev celic (rast). Pomanjkanje mesa (beljakovin, zlasti železa) v prehrani otrok vodi v slabokrvnost in manjšo možgansko dejavnost, kažejo raziskave. Otroci, stari od šest do dvanajst let, ki jim je v krvi primanjkovalo železa, so pri preizkusih inteligence, čeprav še niso bili slabokrvni, že dosegli slabše rezultate kakor otroci, ki so imeli v krvi dovolj železa," sporoča Merljakova.
