Med ozkimi in strmimi tržaškimi ulicami se bohoti visoka meščanska hiša. Po nekaj neuspelih poskusih, je Žurnalovi ekipi vendarle uspelo najti rezidenco priljubljene igralke, Lare Komar. Prvi nas je v goste pozdravil njen Gip – resnično gostoljuben sinjeoki in belodlaki ragdoll mačkon. Ker je vreme dopuščalo, smo se posedli kar na tradicionalno italijansko teraso, ki se skriva v objemu visokih meščanskih stavb.
Čeprav smo se nahajali v strogem centru Trsta, je bilo na terasi občutiti spokojnost, brezčasnost, toplo energijo in ljubezen. Lara je nemudoma pristavila kavo, na katero smo povsem pozabili, saj smo se zaklepetali kot bi bili stari znanci, na mizo je prinesla sveže jagodičevje in piškote, se vsa zadihana posedla, se simpatično nasmehnila ter dejala: ”Allora, zdaj lahko začnemo!”
Kdo je po vašem mnenju pravi prijatelj? Se vam zdi, da imate takšnih veliko?
Pravi prijatelj je zame tisti, ki ko pomisliš nanj, nisi več sam. Je oseba, ki ti pomaga, da nisi več žalosten. Nanj pomisliš ko si srečen in ko veš, da bi on delil to srečo s tabo. In rečem pomislim, ker je zame pravo prijateljstvo občutek, da nekaj obstaja. Sploh ni stvar v tem, koliko jih imaš, pač pa v tem, da čutiš, da na svetu nisi sam. Je kot neka družinska vez. Družina pač obstaja, ti pa lahko gojiš odnos - in to je prijateljstvo, ki včasih postane tako tesno kot je lahko tesna družinska vez.
Kako pogosto si vzamete čas za prijatelje?
Vedno premalo. S prijatelji mi je lepo, lepega pa je v življenju vedno premalo. Življenje, ki ga danes živimo ima hiter tempo, vse drvi mimo nas in zato večkrat pozabimo, kako pomembno je, da se včasih tudi ustaviš in gojiš tiste trenutke, v katerih preprosto uživaš v odnosu. Kjer izmenjuješ ljubezen. Ker prijateljstvo je ljubezen. In ja, večkrat imam tudi jaz veliko stvari za postoriti, veliko zadev za organizirati in se mi zdi, da ko pridem zvečer domov, si pogosto rečem, da bom sama, ne bom nič delala, bom počivala. Potem pa si rečem (in zadnje čase vedno več) da bom poklicala prijatelje. Ti mi vedno prinesejo novo energijo. In tudi če ne bomo počeli nič, če bomo vsi utrujeni, bomo poklicali pico in uživali v niču. Ker s prijatelji si lahko tudi v niču. Lahko preprosto sediš v tišini ali pa samo malo pokramljaš. In ti je lepo.
Simpatična Lara je velika ljubiteljica živali, zato smo jo že leta 2018 izbrali za ambasadorko Festivala za ljubitelje živali, kjer predvsem najmlajše učimo odgovornega in lepega odnosa do živali. Laro so na Festivalu za ljubitelje živali najbolj pritegnile kače, kot lahko vidite na spodnji fotografiji je ljubezen vzajemna ...
Se na snemanjih večkrat spletejo tesne prijateljske vezi?
Absolutno. Če se spomnim na Reko ljubezni, ki se mi zdi že 100 let nazaj, čeprav ni, sem imela prav srečo, da sem lahko spoznala toliko toplih in človeških ljudi. Ko snemaš, predvsem serije (ker pri filmih je drugače, saj si manj časa skupaj), ogromno časa preživiš skupaj, ne samo ur pač pa tudi daljše obdobje. Seveda se zgodi, da ti je kdo bolj simpatičen, drugi manj, s kom se bolj razumeš, s kom manj. Ampak ker si tako v komunikaciji in ker med igro z osebo prideš v intimen stik, se pogosto pripeti, da se spletejo prijateljske vezi. To ne pomeni, da bodo trajale vse življenje – lahko že, ampak pogosto gre vsak svojo pot.
Se med igranjem s kom niste razumeli?
Jaz osebno ne maram trenj. Preprosto ne morem živeti v konfliktu. Moram imeti mir. Moram vedeti, da so vsi okoli mene okej, da sem jaz okej, da imamo čist odnos. Slabo se počutim, če pride do razkola, zato ga moram takoj rešiti. Seveda se zgodi, da se s kom ne razumeš, da se nekje ustvari kakšen vozljiček. Pravijo, da se igralci pretvarjajo ko igrajo, a to ni čisto tako. Nekateri zmorejo speljati igro, četudi so s soigralcem v konfliktu, jaz tega ne morem. S kolegi moramo biti v dobrem odnosu, imeti moramo dobro energijo in to ne samo pri poslu, pač pa povsod. Tudi ko zgladim situacijo z osebo v konfliktu ni nujno, da se bova družili, hodili na pijače in podobno, ampak delati pa je lepo v čisti energiji.
Ste se kdaj naučili kakšne dragocene življenjske lekcije o prijateljstvu od likov, ki ste jih upodobili na platnu oziroma odru?
Ja, predvsem zadnja leta. V Italiji snemamo dve seriji, v katerih sem dobila v roke zelo pozitivne like, predvsem kar se tiče človeških vrlin. Naj omenim, da se od vsakega lika nekaj naučiš, saj skozi njih spoznavaš stvari, za katere sploh nisi vedel, da jih imaš v sebi. Naučila sem se predvsem to, kako zelo pomembno je, da v življenju znaš oprostiti in da ni potrebe, da imaš vedno prav ali da imaš ravno ti zadnjo besedo. Tudi če ti nekdo stori nekaj res hudega ni nujno, da se ti bo prišel opravičit. Glavno je, da mu oprostiš ti sam, brez kakršnega koli plačila – verjemite, to te sprosti, osvobodi.
Morda kakšen nasvet, ki bi ga dali vsem nadobudnim igralcem o tem, kako zgraditi pristna prijateljstva v zabavni industriji?
(smeh) To je težko pri takih stvareh dajati nasvete. V takšni industriji spoznavamo ogromno različnih ljudi. Veliko je takšnih, ki ti dajo nov zrak, nove ideje, zraven pa lahko prinesejo tudi nekaj slabega, normalno. Ker se pri tem lahko pojavi ogromno trošenje energije, je zelo pomembno, da imaš ti svoje jedro in svoje stebre, ki ti pomagajo stati. In to so tista prava, pristna prijateljstva. In to, da se lahko, ko ti je težko, obrneš na svoje ljudi, ali pa samo pomisliš nanje in se nasmejiš, je velik zaklad. Pomembno se mi zdi gojiti nova prijateljstva in ob tem negovati tudi stara.
Bi rekli, da je žival lahko naš najboljši prijatelj?
Ja, lahko je tudi rastlina tvoj najboljši prijatelj (smeh). Rekla bi, da ja, ker toplina, ki ti jo da živalica, je nekaj magičnega in te obenem tudi nauči, da moraš skrbeti zanjo, torej da je tudi z njo potrebno gojiti prijateljstvo.
Portal Žurnal24.si tudi letos organizira težko pričakovan Festival za ljubitelje živali. Potekal bo 10. junija od 15. do 21. ure v Novi Gorici na trgu Edvarda Kardelja 1. Festival je tudi letos del večjega dogodka za otroke: DEŽELE PRIJATELJEV. Ker tudi sami vemo, kako pomembno je imeti prijatelje, smo o tem poklepetali z dobrosrčno slovensko igralko, ki je bila del naše zgodbe že v preteklosti. V primeru slabega vremena bo dogodek prestavljen na 17. junij.
Obstaja kakšna žival, ki se je bojite?
Bojim se vešč. Mislim, se bojim – nekaj se zgodi v meni, ko vidim veščo. Pri pajkih in kobilicah ni problemov, jih z veseljem vzamem v roke že od malega, ker me je oče naučil, da se jih ne smem bati. Ko pa zagledam veščo, se v meni prebudi strah. Nimam posebnega razloga, morda ima s tem kaj preteklo življenje.
Ste tudi sami odraščali v družbi živali?
Ja. Pri hiši smo vedno imeli mačka. Dedek jih je imel zelo rad, vsakemu pa je dal ime Gip, zato je tudi našemu mačkonu ime Gip (smeh). Spomnim se, da smo imeli dve mački, ena od njih je zanosila. Nekega jutra se je sestra zbudila in v postelji jo je pričakalo šest mladičkov. Sestra je bila navdušena, mama pa šokirana, ker je bilo po postelji vse krvavo, saj je naša muca skotila kar tam. No, imela pa sem tudi psička in papagaja. Če bi živela v drugih okoliščinah, bi imela kmetijo, čeprav vem, da s seboj prinese veliko dela, ampak vseeno – se mi sliši zelo romantično (smeh).
Se vam zdi dobro, da otroci odraščajo v družbi živali?
Res je. Mi na primer imamo mačko, ki ne potrebuje ogromno nege. Te pa nauči, da moraš zanjo skrbeti in to je za otroke dobra popotnica za življenje. Spoznajo da, če jo pobožaš, prede in to je lepo, ker ji daš nekaj dobrega in ona je srečna. Obenem pa te nauči, da v kolikor boš z nekom lepo ravnal, ti bo ljubezen povrnjena takrat, ko jo boš tudi sam potreboval.
Lara, Ti si carica, ne pa tista raztegnjena frača Blagnetka, Ludvik bi jo še kar vozil, pa je bil prekratek zanjo