Louise se še dobro spomni besed, ki jih je izgovorila njena mati na smrtni postelji. "Louise, nekaj ti moram povedati. Tvoj oče ni tvoj biološki oče. Posvojil te je, ko si imela tri leta," ji je povedala mati. V tistem trenutku se je Louise sesul cel svet.
Tista grozna noč
Louise ni mogla verjeti materinim besedam. Bila je popolnoma iz sebe in hotela je pobegniti, a jo je mati odločno držala za roko. Pripravljena je bila, da ji pove čisto vse.
"Ko sem bila stara 21 let, sem se vračala domov iz službe, nakar me je neznanec posilil," ji je s težkim srcem povedala mama. Čeprav je to noč hotela pozabiti, to ni bilo možno, saj je ugotovila, da je noseča z Louise. Louise je bila tako presenečena nad novico, da je v solzah zbežala ven iz sobe.
Ko je prišla k sebi, se je s sestrama Amber in Lucy vrnila k materini postelji. V njenem zadnjem trenutku ji je povedala, da je vse v redu. In takrat je Louise ostala brez mame.
Moč resnice
Dnevi, ki so sledili, so bili prežeti z žalostjo in obupom. Uteho je iskala pri sestri Amber, ki ji je naposled priznala, da je vedela za njenega očeta, vendar je materi obljubila, da ji ne bo povedala resnice. Louise so misli vedno znova začele uhajati k očetu, ki je preminil pred desetimi leti.
Otroštvo poln udarcev
Njeno otroštvo je bilo zaznamovano z neprestanimi prepiri in udarci. Njen oče je fizično zlorabljal mamo, in čeprav ni nikoli udaril nje ali njenih sester, so bile vseeno zraven, ko se je spravljal nad mamo.
Ko so bili prepiri še posebej hudi, so morali zapustiti dom in oditi k prijateljem. Vendar se je mama vedno vrnila. Louise je med staršema videla zamero in želela si je, da bi bila mama dovolj močna, da bi ga zapustila.
Vsi so se ga bali, saj je tudi prometni zastoj v njem sprožil nepopisno jezo. Vseeno pa sta z mamo imeli dober odnos.
Neodvisnost
Pri 17 letih je zapustila dom in se odpravila v London na študij. Čeprav jo je mama rotila, naj ne odide, se je oče strinjal, da je dovolj stara, da se sama znajde. Ko je odšla, je vedno manj videla svojega očeta, mama pa jo je vestno obiskovala. "Nisem vedela, kaj naj si mislim, ko je umrl. Del mene je bil žalosten, del pa olajšan," je povedala Louise.
Po smrti očeta, se je njena mama zbližala z Amber in Lucy. Občasno jim je Louise ta tesen odnos tudi zavidala. Življenje v Londonu ni bilo vedno lahko in pogosto je imela depresivne epizode.
Bila je socialna delavka, kar jo je še dodatno psihično obremenilo. Poskušala se je rešiti iz primeža depresije, jemala je antidepresive, se redno gibala, jedla zdravo in se obkrožala s pozitivnimi ljudmi.
Ko pride vse nazaj
Iskanje pomoči
Naposled se je le odločila, da se mora rešiti, in obiskala psihologa in psihoterapevta. Diagnosticirali so ji bipolarno motnjo, depresijo, tesnobo in psihozo. Težko ji je bilo vedeti, da je nekdo napadel njeno mamo, ki jo je oboževala, in ji povzročil toliko bolečine in krivde.
"Še dolgo časa sem se počutila, kot da si ne zaslužim, da obstajam," je povedala Louise. "Sčasoma sem s terapijami dojela, da to ni res. Sedaj sem starejša in sem našla svoj mir."
Prav tako je spoznala, da se je njen oče trudil biti dober oče, saj jo je posvojil, jo finančno podpiral in ji poskušal najti službo.
Vesela je bila tudi bližine svojih sester, ki sta ji stali ob strani v teh težkih trenutkih. Do svoje matere ne čuti ničesar drugega kot ljubezen in sočutje.
"Vem, da me je morala imeti zelo rada, če me je obdržala," je dejala Louise. "Življenje matere samohranilke v njenih časih ni bilo lahko, prav tako je družina ni podpirala. Vendar je bila njena ljubezen do mene tako močna, da se je bila pripravljena soočiti z nečim tako groznim," je še zaključila.
