Karin Sernec, psihoterapevtkaPristopajte počasi in po korakih, če ne se oseba prestraši in zaupanje je izgubljeno.
Ljudje z bulimijo, anoreksijo in drugimi motnjami hranjenja potrebujejo pomoč, a veliko svojcev ne ve, kako jo ponuditi. "Vedno morate osebi najprej razložiti, kakšne vedenjske spremembe ste opazili (da ne jé tako kot prej, ne spi tako kot prej, se ne druži z istimi ljudmi ...), ji povedati, da jo imate radi in vas zato skrbi zanjo," pravi psihoterapevtka Karin Sernec. "Povejte, da se lahko obrne na vas, če želi pomoč." Evropska statistika kaže, da je treba to vprašanje v različnih situacijah ponoviti petkrat, preden oseba prizna, da ima res težavo.
Najprej se pogovarjajte
"Drugi korak je, da si vzamete čas in se o tem pogovorite," svetuje Sernečeva. Vprašajte osebo, kako se ob takšnem ravnanju počuti in kaj pozitivnega ji to ravnanje prinaša. Šele čez nekaj časa predlagajte, da bi skupaj kaj počeli in bi ji lahko pomagali glede prehrane.
Ko ne gre več naprej
"Ko tudi oseba z motnjo hranjenja vidi, da se stvari ne premaknejo, predlagajte, da bi bilo dobro poiskati strokovno pomoč," pravi Sernečeva. "Pristopajte počasi in po korakih, ne smete vsega naenkrat, če ne se oseba prestraši in zaupanje je izgubljeno," poudarja. Edino uspešno zdravljenje za motnje hranjenja je psihoterapija, hitrih rešitev ni. Po svetovnih statistikah zdravljenje traja šest let, prav toliko kot traja, da oseba prvič poišče strokovno pomoč.
