"V ribarnici so mi odsvetovali lososa“

Facebook

Prehranska strokovnjakinja Alja Dimic poudarja, da je treba pri nakupu rib paziti predvsem na svežino ribe, na njeno poreklo ter na dejstvo, ali je riba divja ali gojena. "Sama nisem pristaš gojenih rib, če že, uživajmo divje, majhne ribe,“ pravi. "Riba naj bi bila dobra za zdravje samo zaradi vsebnosti omega 3 maščobnih kislin ter joda. Po drugi strani pa ribe vsebujejo veliko preveč težkih kovin, svinca, aluminija in predvsem živega srebra. Riba ravno zaradi teh snovi postane škodljiva za naše celice in njihovo delovanje," pojasnjuje Dimičeva.

Med najbolj zdrave vrste rib spadajo vse manjše ribe, kot so sardele, sardine in listi. Večja kot je riba, več živega srebra skladišči v sebi, zato Dimičeva odsvetuje uživanje velikih rib roparic. "Ne uživajmo tune, lososa, ki naj bi veljal za najbolj zdravo ribo. Losos je primeren samo, če je to divji losos in ne gojen,“ izpostavlja in dodaja, da je v lososu in tunu veliko barvil, antibiotikov in pesticidov. Na seznamu škodljivih rib za naše zdravje je po njenem mnenju upravičeno tudi vitki som ali panga. Pango gojijo v Vietnamu, kjer so reke močno onesnažene, kar vpliva tudi na ribe. "Na žalost pa je panga velikokrat na mizah v naših vrtcih, saj jo imajo otroci radi."

Facebook

Za krmo je odgovoren ribogojec

Ribe, ki so na voljo v naših ribarnicah, prihajajo bodisi iz naših ribogojnic bodisi iz uvoza. Nadzor nad njimi je pri nas v rokah Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Pogostost nadzora je odvisna od količine proizvodnje rib oziroma od količine uvoženih pošljik rib, od ugotovljenih rezultatov preteklih let ter ugotovitev hitrega obveščanja RASFF sistema.

Pregledi zajemajo nadzor nad zdravstvenim varstvom živali, nadzor nad uporabo zdravil, uporabo krme in izpolnjevanje pogojev, zahtevanih za dajanje rib na trg. V Sloveniji glavnina ribogojnic krmi ribe, ki so namenjene za proizvodnjo hrane, z dokupljeno krmo, ki je proizvedena v drugih državah članicah. "Krma za proizvodne ribe se lahko da na trg in uporablja le, če je varna, če nima neposrednega škodljivega učinka na okolje in dobro počutje živali, če je nepokvarjena, pristna, neponarejena, ustrezna za svojo uporabo, prodajne kakovosti, označena in predstavljena v skladu z določbami iz zakonodaje,“ pojasnjujejo na UVHVVR, kjer poudarjajo, da "osnovno odgovornost za varnost krme nosi nosilec dejavnosti poslovanja s krmo. Varnost krme je potrebno zagotoviti skozi celotno verigo – od primarne pridelave krme do vključno krmljenja živali za prehrano ljudi.“  

Lani trije neustrezni vzorci

Največ zamrznjenih rib uvažamo iz Vietnama, konzerviranih pa iz Tajske. "Po do sedaj zbranih analizah v vzorcih doma gojenih rib nismo zaznali prisotnosti antibiotikov ali pesticidov,“ pojasnjujejo na UVHVVR. V letu 2013 so bili trije neustrezni rezultati rib, ki so bili distribuirani iz druge države članice oziroma uvoženi iz tretje države zaradi presežene vrednosti živega srebra. 

Kako ločiti ekološko gojeno postrv od običajno gojene?

Po odgovor, kako ločiti ekološko gojeno postrv od običajno gojene, smo šli k ribogojcu, ki to lahko pove iz prve roke. "Videz in okus se zagotovo ločita. Postrv, ki je gojena po eko standardih je bolj roza, tudi plavuti vlečejo bolj na roza. Običajno gojene postrvi pa so industrijsko sive barve,“ pravi Tone Kranjčič iz Ribogojnice Kranjčič. So prva ribogojnica v Sloveniji, ki je pridobila ekocertifikat. 

Gostje cenijo njihovo odločitev. "Veliko imamo novih gostov, ki dajo veliko na to, kako je riba vzgojena," pravi lastnik ribogojnice. Hrano za ribe uvažajo iz Anglije in Francije. Gre za hrano, ki je pridelana iz bioproizvodov. "Imamo certifikat tako o biohrani kot o bioproizvodnji," poudarja Kranjčič. 

Ekološke postrvi vam pripravijo v njihovi gostilni, saj jih vzgojijo le toliko, da zadostijo potrebam kuhinje. Ob tem dodaja, da bi za ekološko gojeno ribo v ribarnici morali odšteti še enkrat toliko kot za ribo, gojeno v običajnih pogojih.