Prehrana. Maščobe so sestavni del uravnotežene zdrave prehrane, vendar ne vse. Na slabem glasu so predvsem transmaščobne kisline, saj po poročanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) vse več kliničnih raziskav dokazuje, da se na stene žil nalagajo desetkrat bolj kot nasičene maščobne kisline. Svetovna zdravstvena organizacija jih zato obravnava kot resen dejavnik tveganja, ki pomembno prispeva k razvoju srčno-žilnih bolezni, ter se zavzema za njihov čim manjši vnos s hrano. Žal pa je to kar težavno, saj se dandanes transmaščobne kisline skrivajo v že zelo veliko prehrambnih izdelkih.
Hidrogenirano najslabše
“V prehrani transmaščobne kisline najdemo predvsem v številnih industrijsko pripravljenih jedeh, kot so večina margarin in rastlinskih masti, ocvrte jedi (še posebej tiste, ki so bile ocvrte v hidrogeniranih oljih), pekovski izdelki, ki vsebujejo hidrogenirana olja (pite, piškoti, krekerji, izdelki iz listnatega testa), razne sladice, številni sladoledi, pripravljeni z rastlinskimi hidrogeniranimi maščobami, gotove jedi in jedi, pripravljene iz govejega mesa,” pojasnjuje živilski tehnolog in nutricionist Matjaž Kološa. Prepoznamo jih lahko tudi pri nakupovanju živil v trgovini, saj morajo biti navedene med sestavinami: če na seznamu opazite hidrogenirane in delono hidrogenirane maščobe, izdelek raje pustite na polici.
Izbira je prepuščena vam
Transmaščobe so tako velika nevarnost zdravju, da je veliko držav tudi z zakonodajo omejilo njihovo uporabo v prehranskih izdelkih. Ker Slovenija za zdaj še ni sprejela ukrepov na tem področju, je skrb za izogibanje transmaščobnim kislinam prepuščena potrošnikom. Raziskave NIJZ žal kažejo, da jih Slovenci kljub ozaveščanju še vedno uživamo veliko preveč.
