Slive so odlično odvajalo

Divje slive so uspevale v Aziji že pred več kot 2000 leti. Prvi so jih pridelovali Sirci, pozneje pa tudi Rimljani. V Evropo so sadež prinesli križarji, danes pa pridelujejo slive predvsem v deželah z zmernim podnebjem. Poznamo tri večje skupine sliv – evropske, japonske in zahodnoazijske, v trgovinah prodajajo približno ducat različnih vrst. Plodovi so lahko veliki in okrogli ali majhni in ovalni, barva je vijioličasto rdeča do rdeče rumena. Meso sadeža je običajno sočno, po okusu pa je lahko sladko (namizne slive) ali malce kiselkasto (slive za kuhanje).

Pri nakupu sliv moramo biti pozorni, saj so zelo občutljive. Morajo biti čvrste in napete, na pritisk pa mehke (a ne gnile). Barva mora biti značilna za posamezno vrsto, slive pa morajo vedno prijetno dišati.

Če vas muči zaprtje, bo pomagalo pet sliv
Slive vsebujejo več antioksidantov kot katerokoli drugo sadje – vitamin E, ki zavira nekatera znamenja staranja (na primer gubanje), in so dober vir kalija, v koristnih količinah vsebujejo še železo. Hranilna vrednost: 100 g sadja ima približno 40 kalorij. Kot dietna jed so nadvse primerne pri protinu, revmatizmu, ledvičnih boleznih in boleznih jeter. So odličen pospeševalec presnove ogljikovih hidratov in tako preprečujejo debelost. Redno uživanje sliv pomaga pri odpravljanju živčnega nemira in depresije.

Za slive pa predvsem velja, da so odlično odvajalo, ki spodbuja prebavo in pomaga ljudem brez teka. Pektinske snovi, ki jih vsebujejo slive, mehčajo blato in lajšajo iztrebljanje. Če imate težave s prebavo, strokovnjaki za prehrano svetujejo, da zvečer namočite v vodo pet do deset suhih sliv in jih skupaj z vodo zjutraj na tešče zaužijete. Če vas muči trdo blato, ali greste na blato zelo redko, si lahko vsako jutro pomagate tudi z eno do dvema žlicama goste slivove kaše.

Kompoti, marmelade, torte ...
Namizne slive uživamo sveže, slive za kuhanje pa so bolj kiselkaste in suhe, zato so izvrstne za pripravo sadnih tort in kolačev. Iz sliv lahko pripravimo tudi zelo okusne kompote, marmelade, želeje in seveda tudi močno žganje oziroma slivovko. Obnesejo se kot dodatek k perutnini, prekajeni šunki, jagnjetini in govedini. Slive so zelo primerne tudi za zamrzovanje. Sadeže razpolovimo, odstranimo koščice in zamrznemo na krožniku. Nato jih shranimo v dobro zaprto zamrzovalno vrečko. Slive tudi sušimo, v nekaterih trgovinah z zdravo hrano pa prodajajo slive, vložene v slanico, ki se imenujejo umebuši. V tradicionalni vzhodnjaški medicini jih že dolgo uporabljajo za zdravljenje prebavnih motenj, slabosti, razdraženega želodca in zapeke.

Nekateri opozarjajo, da s slivami ne smemo pretiravati, saj lahko v tem primeru povzročijo drisko ter želodčne in črevesne krče. Previdno tudi pri slivovki, šilce ali dva bosta najbrž dovolj.