Andreja Ternar B. C. je diplomirana ekonomistka in specialistka andragogike s 15 leti predavateljskih izkušenj na področju marketinga in osebnostnega razvoja. Opravljen ima štiriletni izkustveni trening pri Viljemu Ščuki (projekt: Brez megle v glavi). Sodeluje pri projektih v gospodarstvu ter izvaja delavnice za osebnostno rast mladostnikov in odraslih.
Bliža se praznični čas, čas velikih nakupov. Kako lahko trgovci vplivajo na naše čute?
Na trike trgovcev se odzivamo že v maternici. V eni od azijskih trgovskih verig so delali poskuse. Oddelke, kjer so se gibale nosečnice, so posipali z otroškim pudrom, prehrambni oddelek so odišavili z vonjem češenj. Ugotovili so, da so otroci že v maternici sposobni zaznavati vonjave iz okolice. Bodoče mamice so trdile,da se njihov otrok nikjer ne umiri tako kot prav v tisti trgovini.
Kako pa je z odraslimi?
Ko recimo vstopimo v trgovino, imamo na začetku običajno razstavljena sadje in zelenjavo, kar nas na nezavedni ravni nagovarja, da je v tej trgovini blago sveže. Ali res verjamete, da za ribe v hladilnih vitrinah še vedno potrebujemo led? Tako se le ustvarjajo občutki, ki nas spominjajo na tržnico, kamor ribe prinašajo iz morja, rek in jezer.
Ali ljudje vemo, kako reklame v resnici vplivajo na nas?
Večina nas meni, da vemo in da reklame nimajo tako močnega vpliva. Vendar z nevromarketinškimi raziskavami dokazujemo, da imajo zelo velik vpliv. Cilj oglaševanja je, da se v naših možganih vklopi točka želja – nucleus accumbens, vse drugo pa je potem le še vprašanje časa.
Kaj je nevromarketing?
Veda o odzivanju možganov na oglaševanje, ki za raziskave uporablja funkcionalno magnetno resonanco (fMR). Tako izmerimo potrošnikov odziv na določene izdelke, embalažo, oglase. Raziskujemo torej, kako vplivajo impulzi iz tržnega okolja.
Kaj ugotavlja nevromarketing glede opozoril o nevarnosti kajenja na škatlicah cigaret?
Martin Lindstrom je naredil zanimiv poskus na velikem vzorcu kadilcev. Zastavil jim je vprašanje, ali opozorila (fotografije na cigaretnih škatlicah) vplivajo na to, da pokadijo manj cigaret. Večina je odgovorila z da. Vendar so meritve z fMR-napravami pokazale, da opozorila aktivirajo verižno povezane nevrone v možganih – ti pa se aktivirajo, kadar si telo nekaj zaželi. Ironično tako opozorila torej povečujejo željo po cigaretah.
Kaj torej svetujete potrošnikom v tem predbožičnem času?
Morda je najučinkovitejša metoda, da uporabite zdravo pamet, si vzamete čas za razmislek, kaj želite podariti in kaj dobiti za svoj denar. Koristneje je tudi delovati lokalno, kupovati pri bližnjem kmetu, medarju … Tako se tudi lažje izognete skušnjavam, ki so pogojene s hiperponudbo v prodajalnah.
“Ljudje so zelo nesrečni, ker mislijo, da bi morali imeti vse, a si tega ne morejo privoščiti, dejansko pa niti ne potrebujejo,” pravi strokovnjakinja Andreja Ternar B. C.
