"Utrujenost, porušeno ravnovesje, pogostejše bolezni in nočno vstajanje pogosto prispevajo k temu, da partnerja ne najdeta časa drug za drugega. S svojimi stiskami tako ostajata sama in jih ne delita v odnosu, to pa povzroči odtujenost. Težave dodatno poglobi precej stresno življenje mlade družine. Vse skupaj pa vodi k novim konfliktom," o obdobju, ko se mama vrne v službo po porodniškem dopustu, pravi Andreja Poljanec, specialistka zakonske in družinske terapije.
Iskrenost in vzajemnost
Sogovornica rešitev vidi v pogovoru. Partnerja morata v odnosu izreči iskrene stvari. Za poln razvoj odnosa ter občutka pripadnosti, povezanosti in zaupanja je dobro, če lahko razumevanje in sočutje drug do drugega partnerja razvijata vzajemno. "Tudi očetje so v tem obdobju ranljivi, saj se morajo prav tako znajti na nov način, tudi njih je strah in se ne počutijo kompetentni, zato jih je treba v tem začutiti in razumeti," poudarja Poljančeva.
Iz strahu zraste jeza
Strah je kompleksno čustvo, ki nas zavira pri tem, da bi bili drug z drugim iskreni, da bi nam uspelo sproti izražati želje, potrebe, stiske in nezadovoljstvo. Ko je veliko stvari neizrečenih, pa strah zamenja jeza. "Jeza, ki se v nas kopiči dlje, je zelo težko produktivna," razlaga strokovnjakinja.
Tudi jeza je uporabna
Jezo je dobro uporabiti takrat, ko je železo še vroče – seveda na spoštljiv in jasen način. Ko ji pustimo, da se kopiči, jo je včasih težko izraziti tako, da bo imela pozitiven učinek, ampak bo v tem primeru pogosto razdiralna. To je namreč izrazito funkcionalno čustvo, saj nam omogoča, da spremenimo stvari, ki nam v življenju niso všeč. Če se jeze, iskrenosti in sprememb bojimo, se nezadovoljstvo v nas kopiči in ga pogosto izrazimo neprimerno. S tem pa izgubimo možnost za spremembe ter rast nas samih in odnosa.
Znebite se balasta
"Partnerja naj se v dobro svojega razmerja odpovesta vsemu, kar ne gradi vsakega posebej ali odnosa. Vse to je balast. Drugo naj ostane, da se bosta počutila zadovoljna s sabo in drug z drugim," sklene Poljančeva.
