Krivi niso geni, pač pa navade
Za podedovanje anoreksije in bulimije niso krivi geni, saj gre za psihološko dedovanje. Raziskava med udeleženkami terapevtskih skupin za motnje hranjenja je namreč pokazala, da se z enakimi težavami soočajo tudi matere ali hčere udeleženk. Najpogosteje se težaven odnos do hrane, predvsem anoreksija, pojavlja v družinah, kjer so bile matere v svojem otroštvu iz kakršnega koli razloga prikrajšane za hrano. To naj bi se nato razvilo v zavračanje hrane v odraslosti – ob hrani ne uživajo, ne marajo jesti, so izbirčne, takšen odnos pa prenesejo tudi na otroke.
Premalo ali preveč
Psihologi, ki so sodelovali v raziskavi, so odkrili tudi, da določen delež mater to prikrajšanost preusmeri v drugo skrajnost – jedo veliko preveč in hrano uporabijo kot simbolno izkazovanje ljubezni svojim otrokom. Obenem imajo občutek, da morajo otrokom ponuditi vse, kar same niso imele, zato jih zalagajo z dobrotami. Otroci se na to odzovejo različno, brez dvoma pa se kmalu pojavijo težave s čezmerno težo in samopodobo, kar ponovno vodi v težaven odnos do hrane, hitre diete in občutek izgube nadzora. Pri teh otrocih naj bi bila po izsledkih brazilske študije pogostejša bulimija.
Matere, poiščite pomoč
Če trpite za eno od motenj prehranjevanja in načrtujete ali pa že imate otroke, je torej skrajni čas, da poiščete pomoč in se lotite reševanja psiholoških težav, ki so jo povzročile. V nasprotnem primeru boste nezdrav vzorec nehote prenesli tudi na otroke.
