V poletnih mesecih je treba spiti več vode kot sicer. Telo se lahko zaradi visokih temperatur pregreje v samo 15 minutah, prvi simptomi pa so krči in slabost. Ledvice in možgane lahko zaradi dehidracije prizadenejo resne poškodbe.
Ni vedno kriva samo vročina
Vročinski udar ne nastane nujno samo zaradi sonca. Lahko se pojavi tudi, če se usedemo v razgreto vozilo, v prostorih brez klime, v šotorih, ki so izpostavljeni soncu, in podobno. Nevarnost dehidracije tako ni samo odvisna od hude vročine, saj lahko že nižje temperature ozračja privedejo do pregrevanja telesa. Dodatno tveganje je tudi velika vlaga v toplem zraku. V normalnih pogojih se telo hladi z znojenjem, če pa sta temperatura in vlaga zelo visoki, znojenje ni dovolj učinkovito.
Kakšni so znaki vročinskega udara?
Telo se pregreje, spremeni se celo kemijska sestava krvi, nekateri notranji organi pa lahko utrpijo resne poškodbe. Potenje ne zadostuje, telo se ne more shladiti, temperatura telesa pa lahko v samo desetih ali 15 minutah naraste na 41 stopinj. Prvi znaki so vrtoglavica, slabost in žeja. Zelo pomembno je, da se takoj umaknemo s sonca ter se za dlje časa zatečemo v klimatizirane prostore.
Kasneje se lahko pojavijo še drugi znaki: visoka temperatura, rdeča, vroča in suha koža, povečan srčni utrip, glavobol, vrtoglavica, slabost, zmedenost in nezavest. Osebo je treba dati v polsedeči položaj, ji razrahljati oblačila, glavo in telo pa navlažiti s hladno vodo in poklicati zdravnika.
Med visokimi temperaturami ozračja so na udaru prav vsi ljudje, še posebej pa se morajo paziti starejše osebe in srčni bolniki.
Kot že rečeno, se je treba v vročih dneh zadrževati v senci, na hladnem in v klimatiziranih prostorih. Treba je spiti dovolj tekočine, kar pomeni najmanj liter in pol do dva litra vode na dan. Za boljšo hidracijo je najprimernejša voda, lahko pa pijete tudi naravne sokove.
Nekaj zelo koristnih nasvetov:
- Izogibajte se suhomesnim izdelkom, saj iz telesa črpajo vodo. Čeprav je zaradi znojenja priporočljivo jesti nekoliko več soli, se nujno posvetujte z zdravnikom.
- Alkohol bo v vročih dneh povzročil nemalo težav. Že majhna količina ga lahko povzroči dehidracijo.
- Zaradi znojenja se pogosto pojavijo vročinski izpuščaji, najpogosteje na vratu, prsih, kolenih in dimljah. Na izpuščaje ne nanašajte kreme, temveč otroški puder.
- Voda preprečuje in zdravi migrene. Izogibajte se velikim količinam gaziranih pijač ali ledenega čaja, saj vsebujejo kofein, ki je lahko povod za glavobol in migrene. Če brez kave ne gre, zraven obvezno spijte tri decilitre vode.
- Za lažje hlajenje telesa je treba jesti manjše obroke in se izogibati hrani, ki je bogata z beljakovinami in maščobami.
- Priporočljivo je nositi široka in svetla oblačila, glavo in oči pa zaščititi s klobukom, kapo in sončnimi očali.
- Veter pospešuje dehidracijo, močno izsuši kožo ter poveča tveganje za možgansko kap. Dodatno ogrožajo tudi sončni žarki, ki se odbijajo od morja ali jezera.
- Vsak dan je treba spiti najmanj osem kozarcev vode. Tekočine ne spijte naenkrat, temveč v majhnih požirkih. Če ste aktivnejši, pa pijte toliko več.
