Domovina fižola so tropska in subtropska gozdna območja Srednje in Južne Amerike. V 16. stoletju so ga v Evropo prinesli pomorščaki, danes pa ga pridelujejo po celem svetu.
Fižol po kakovosti in vsebini hranil prekaša večino druge zelenjave, čeprav ni najbolj priljubljeno živilo, med drugim zato, ker pospešuje tvorbo plinov, kar pa sicer ni neprijetna lastnost za naše zdravje. Sestavine fižola so neposredna hrana za črevesne bakterije, z uživanjem fižola pozitivno vplivamo na svoje zdravje preko učinkov na črevo, plini pa so stranski produkt delovanja črevesnega ekosistema. Neprijetnost lahko ublažimo že tako, da fižol uživamo z drugo hrano.
Poleg tega vsebuje fižol več beljakovin kot vsa druga zelenjava. V fižolovih zrnih najdemo tudi pomembne količine kalcija, magnezija, folata, kalija, mangana (mikroelement za rast las), molibdena (za presnovo) in železa, ogljikovi hidrati pa so bogato naloženi v obliki škroba. Vsebuje provitamin A, vitamine skupine B, kot tudi vitamina C in E. Sveži fižol je nizkokaloričen: 100 g ima le okoli 31 kalorij.
Fižol je zelo odporen proti vplivom iz okolja in vsrka le malo škodljivih snovi, ki ostanejo le na stroku in jih lahko odstranimo s temeljitim izpiranjem.
Pomlajuje celice, ščiti srce, znižuje holesterol
Fižol ščiti pred mnogimi kroničnimi boleznimi. Z rednim uživanjem zmanjšamo tveganje obolevnosti za rakavimi obolenji in boleznimi srca, poleg tega ščiti pred debelostjo, ki je povezana z mnogimi tegobami. Ponovitev srčne kapi je bistveno manj pri tistih, ki se redno prehranjujejo s fižolom. Prav tako je pri rednih uživalcih fižola za tretjino manj črevesnih polipov (adenomov, ki so lahko tudi predrakave spremembe).
Topne vlaknine v fižolu vežejo žilne kisline in tako posredno vplivajo na nižanje holesterola v krvi. Folat, magnezij in kalij v fižolu ščitijo srce in pripomorejo k nižjemu krvnemu tlaku. Mikrohranilom v fižolu, ki ščitijo srce in ožilje ter preprečujejo razvoj raka, pomagajo tudi druge zaščitne snovi v fižolu − saponini, lignini in fitosteroli. Zaradi bogastva nukleinskih kislin spada fižol med najuspešnejša naravna pomlajevalna sredstva za naše telesne celice. Fižol pomaga še pri težavah z jetri, ledvicami in mehurjem, v telesnih celicah pospešuje nastajanje aminokislin, deluje poživljajoče, pomaga pri prebavnih motnjah in odvaja vodo iz telesa.
Odličen za sladkorne bolnike in vegetarijance
Fižol je odlična hrana za sladkorne bolnike, saj vsebuje kompleksne ogljikove hidrate, ki se počasi sproščajo v kri, tako da je idealen za uravnavo sladkorja, poleg tega pa vsebuje tudi precej beljakovin, ki so pri diabetikih pogosto premalo zastopane. Fižol in stročnice so tudi prehranska osnova za vegetarijance.
Fižol je na voljo skozi vse leto – posušen, konzerviran, zamrznjen. Nikoli pa ga ne jejte surovega ali le delno kuhanega, saj lahko povzroči alergično reakcijo. Z njim lahko obogatimo različne jedi, uživamo ga lahko z jajci, v zelenjavni juhi, v solati s tuno, paradižnikovi omaki z baziliko, lahko ga začinimo s peteršiljem, šetrajem, z baziliko, s česnom, origanom ali timijanom … je prvovrstno živilo, ki bi ga morali bolj spoštovati, tako zaradi okusa kot zdravilnih učinkov.
