Medicinska tehnologija staršem omogoča izbiro otrokovega spola, a je to pri nas prepovedano in po mnenju stroke moralno nesprejemljivo.
Zanositev. Potem ko smo nedavno poročali o množičnem odhodu Britank na umetno
oploditev v ZDA, kjer je možno “izbrati” fantka ali punčko, smo ugotovili, da se tovrstni
medicinski postopek sicer izvaja tudi v Sloveniji, ampak ne v te namene, saj vnaprejšnjo izbiro
spola prepoveduje zakon; tovrstni ameriški praksi pa nasprotuje tudi stroka.
Vse zarodke pregledajo
Pri umetni oploditvi se namreč že pred prenosom zarodka v maternico opazujejo njegove lastnosti, predvsem sposobnost vgnezditve v sluznico maternice in s tem uspešnost zanositve z biomedicinsko pomočjo. Postopek omogoča tudi ugotovitev spola, toda po mnenju Veljka Vlaisavljevića iz Univerzitetnega klininega centra (UKC) Maribor je “preiskava kromosomov zarodka samo zato, da bi ugotovili spol otroka in izločili zarodke nezaželenega spola, neetična in vredna vsake obsodbe”. Vlaisavljević obenem pojasnjuje, da se takšen postopek sicer “lahko uporabi tudi v dobro otrok zaradi preprečevanja prenosa dednih bolezni, ki so vezane na spol,” tu pa se uporaba rezultatov preiskav spola zarodkov tudi konča.
Sporno tudi zamrzovanje
Prahu pa ne dviga samo izbira spola. Umetna oploditev omogoča zamrznitev oplojenih jajčec za poznejšo uporabo. To bi bilo, po mnenju Zorana Ivanovića z inštituta Etablissement français du sang (EFS) v Bordeauxu, dragoceno predvsem za tiste, ki jim huda bolezen v danem trenutku prepreči zanositev. “Pri teh bi lahko oplojena jajčeca zamrznili in jim omogočili, da zanosijo, ko jim zdravstveno stanje to omogoča.” Težava nastane, kadar za željo po zamrznitvi tičijo drugačni, sebičnejši razlogi. “Nekatere mlade ženske si želijo kariere in bi zato rade zamrznile svoja jajčeca za čas, ko bodo starejše in si bodo zaželele družine,” poudarja Ivanović. Po njegovem mnenju je treba najti pravo srednjo pot med popolno liberalizacijo in prepovedjo zamrzovanja, saj je vsak primer zgodba zase. Slovenski zakon zamrzovanje semenčic, jajčec in zarodkov omogoča na željo darovalcev, vendar ne več kot za pet let.
''Človek si je od vedno želel vzeti več, kot mu pripada''
Miniintervju z dr. Zoranom Ivanovićem, strokovnjakom za biologijo matičnih celic z inštituta EFS Bordeaux.
Kakšno je vaše mnenje o tem, da starši lahko izbirajo spol otroka?
''Vsak človek bi moral biti zadovoljen, če se mu rodi zdrav otrok. Po mojem mnenju vsaka druga želja ni upravičena. Ali človek sme vplivati na razmerje med spoloma, ki ga je določila narava? V človeški naravi je vedno obstajala težnja, da bi si vzeli več, kot nam pripada. V tem kontekstu mislim, da je kakršnokoli vplivanje na karkoli, razen odsotnosti patologije (bolezni), težavno. Iz istih razlogov je kontroverzno tudi zamrzovanje zarodkov.''
Kako gledate na pojav IVF-turizma, kjer se posameznice odpravijo na umetno oploditev v državo, ki jim za to ponuja najboljše možnosti?
''Pojav IVF-turizma je vezan predvsem na razlike v cenah in tehničnih pristopih k umetni oploditvi. Normalno je, da ljudje iščejo postopek, ki bo najučinkovitejši in najcenejši. Zaradi neenakosti v zakonih različnih držav se bodo ljudje, še posebno tisti, ki si to lahko privoščijo, vedno odločali, da odidejo tja, kjer lahko izpolnijo svoje želje. Zato bo tovrstni turizen brez dvoma v porastu, vsaj dokler se ne postavijo meje klinikam, ki zaradi profita žrtvujejo osnovne etične principe ter ne prerastemo ultrakonzervativnih pogledov, ki omejujejo uporabo naprednih tehnik tudi takrat, ko ne ogrožajo ne človeka ne narave, ne boga. Samo rešitev obeh težav bo pomenila konec kontroverznosti glede umetne oploditve. To pa je odvisno od zrelosti in razsvetljenosti družbe.''
Vse zarodke pregledajo
Pri umetni oploditvi se namreč že pred prenosom zarodka v maternico opazujejo njegove lastnosti, predvsem sposobnost vgnezditve v sluznico maternice in s tem uspešnost zanositve z biomedicinsko pomočjo. Postopek omogoča tudi ugotovitev spola, toda po mnenju Veljka Vlaisavljevića iz Univerzitetnega klininega centra (UKC) Maribor je “preiskava kromosomov zarodka samo zato, da bi ugotovili spol otroka in izločili zarodke nezaželenega spola, neetična in vredna vsake obsodbe”. Vlaisavljević obenem pojasnjuje, da se takšen postopek sicer “lahko uporabi tudi v dobro otrok zaradi preprečevanja prenosa dednih bolezni, ki so vezane na spol,” tu pa se uporaba rezultatov preiskav spola zarodkov tudi konča.
|
Menim, da je naš zakon relativno liberalen in ne pušča neurejenih področij in možnosti zlorab. Dr. Veljko Vlaisavljević |
|
Prahu pa ne dviga samo izbira spola. Umetna oploditev omogoča zamrznitev oplojenih jajčec za poznejšo uporabo. To bi bilo, po mnenju Zorana Ivanovića z inštituta Etablissement français du sang (EFS) v Bordeauxu, dragoceno predvsem za tiste, ki jim huda bolezen v danem trenutku prepreči zanositev. “Pri teh bi lahko oplojena jajčeca zamrznili in jim omogočili, da zanosijo, ko jim zdravstveno stanje to omogoča.” Težava nastane, kadar za željo po zamrznitvi tičijo drugačni, sebičnejši razlogi. “Nekatere mlade ženske si želijo kariere in bi zato rade zamrznile svoja jajčeca za čas, ko bodo starejše in si bodo zaželele družine,” poudarja Ivanović. Po njegovem mnenju je treba najti pravo srednjo pot med popolno liberalizacijo in prepovedjo zamrzovanja, saj je vsak primer zgodba zase. Slovenski zakon zamrzovanje semenčic, jajčec in zarodkov omogoča na željo darovalcev, vendar ne več kot za pet let.
''Človek si je od vedno želel vzeti več, kot mu pripada''
Miniintervju z dr. Zoranom Ivanovićem, strokovnjakom za biologijo matičnih celic z inštituta EFS Bordeaux.
Kakšno je vaše mnenje o tem, da starši lahko izbirajo spol otroka?
''Vsak človek bi moral biti zadovoljen, če se mu rodi zdrav otrok. Po mojem mnenju vsaka druga želja ni upravičena. Ali človek sme vplivati na razmerje med spoloma, ki ga je določila narava? V človeški naravi je vedno obstajala težnja, da bi si vzeli več, kot nam pripada. V tem kontekstu mislim, da je kakršnokoli vplivanje na karkoli, razen odsotnosti patologije (bolezni), težavno. Iz istih razlogov je kontroverzno tudi zamrzovanje zarodkov.''
Kako gledate na pojav IVF-turizma, kjer se posameznice odpravijo na umetno oploditev v državo, ki jim za to ponuja najboljše možnosti?
''Pojav IVF-turizma je vezan predvsem na razlike v cenah in tehničnih pristopih k umetni oploditvi. Normalno je, da ljudje iščejo postopek, ki bo najučinkovitejši in najcenejši. Zaradi neenakosti v zakonih različnih držav se bodo ljudje, še posebno tisti, ki si to lahko privoščijo, vedno odločali, da odidejo tja, kjer lahko izpolnijo svoje želje. Zato bo tovrstni turizen brez dvoma v porastu, vsaj dokler se ne postavijo meje klinikam, ki zaradi profita žrtvujejo osnovne etične principe ter ne prerastemo ultrakonzervativnih pogledov, ki omejujejo uporabo naprednih tehnik tudi takrat, ko ne ogrožajo ne človeka ne narave, ne boga. Samo rešitev obeh težav bo pomenila konec kontroverznosti glede umetne oploditve. To pa je odvisno od zrelosti in razsvetljenosti družbe.''
