K povečanju količine toplogrednih plinov prispeva tudi industrijska živinoreja, zato v nekaterih svetovnih mestih prebivalce spodbujajo k redkejšemu uživanju mesa. Drugi razlog pa je zmanjšanje tveganja za srčno-žilne bolezni in nekatere vrste raka, ki so posledica pretiranega uživanja mesa.
Ščitita pred okvaro celic
"Danes zanesljivo pojemo premalo sadja in zelenjave, preveč pa mesa in mesnih izdelkov," pravi nutricionistka Marija Merljak. Sadje in zelenjava sta podpora pri prebavi in presnovi hrane. To pomeni, da beljakovinsko, ogljikohidratno in maščobno hrano hitreje in temeljiteje razgradimo ter uporabimo za gradivo in gorivo naših celic. Obenem pa varujeta pred okvaro celic, pojasnjuje Merljakova.
Kmetje so za koruzo
"Jeseni se bomo lotili akcije za zmanjšanje porabe mesa, da bi se povečala poraba drugih pridelkov," napoveduje Boris Fras, predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije (ZZEKS). Pira, ki so jo k nam pripeljali ekološki kmetje, se je po Frasovih besedah dobro prijela, "zdaj pa bi radi spromovirali še koruzo, ki se v glavnem goji za krmo živali". Predlaga, da bi država subvencije za koruzo vezala na njeno rabo: "Določen odstotek pridelka bi morali predelati v hrano za ljudi, torej v moko in polento." Alpske države vključno z Nemčijo temeljijo na živinoreji, zato je kmetijsko politiko težko spreminjati, pojasnjuje. "Poleg tega se povpraševanje po mleku in mesu povečuje," dodaja. Prihodnost vidi v ekološkem partnerskem kmetijstvu, ki se uveljavlja tudi pri nas.
Tudi pri nas brez mesa
Kot je obljubil Fras, se bodo v ZZEKS zavzeli, da bomo dan brez mesa dobili tudi Slovenci. "Nismo vsi vegetarijanci," poudarja predsednik združenja, "toda mesa nam res ni treba uživati vsak dan." Projekt bodo poskušali predstaviti kot kulinarični izziv, še napoveduje.
Miniintervju s pevko Jadranko Juras
Bi dan brez mesa kazalo uvesti tudi pri nas?
Seveda, to je super ideja. Menim, da ima veliko ljudi že zdaj dneve v tednu, ko ne jedo mesa.
Kaj bi morala za kakovost hrane storiti država?
Podpirati bi morala ekološko in miroljubno kmetijstvo. Ekološka hrana je zdaj še zelo draga, zato ljudje posegajo po poceni in nekakovostnih pridelkih. V ospredju je količina, ne kakovost.
