Na trgovskih policah se iz dneva v dan pojavlja več izdelkov, ki vsebujejo probiotike. O tem, kako koristni so za človeški organizem, nas prepričujejo vsi. Zdravnica Patricia Hibberd iz bostonske bolnišnice MassGeneral, ki se ukvarja z vplivom probitikov na predšolske otroke in starejše, opozarja, da imajo mnogi še vedno zmotne predstave o probiotikih.
Hibberdova poudarja, da je delno težava v tem, kako se probiotiki oglašujejo. Trditev, da izdelek s probiotiki "izboljša prebavo", je po njenih besedah ohlapna fraza. Poleg tega ostaja veliko neodgovorjenih vprašanj kljub raziskavam na tem področju. Še vedno tako ni jasno, koliko probiotičnih kultur morajo ljudje zaužiti, da bi bili vidni blagodejni učinki na zdravje, kateri mikrobi in v kakšni količini so najboljši za posamezna stanja.
Hibberdova tako navaja pet mitov o probiotikih v hrani in v dodatkih.
1. Vsi probiotični dodatki so v bistvu isti.
"To je povsem napačna trditev," pravi Hibberdova, ki opozarja, da je lahko vsak posamezen izdelek na trgu povsem drugačen. Nekateri probiotiki vsebujejo organizme ene vrste, medtem ko jih drugi vsebujejo več. Posamezne različice ene vrste imajo različne učinke na zdravje. Razlikuje se tudi koncentracija mikrobov v različnih izdelkih.
2. Probiotiki lahko nadomestijo zdravila.
Hibberdova opozarja, da se probiotiki ponavadi jemljo vzporedno z zdravili in jih tako ne morejo nadomestiti. Jemanje probiotikov je po njenem mnenju primerno kot dodatna podpora obstoječemu programu zdravljenja ali kot preventiva.
3. Oznake na hrani in dodatkih vsebujejo točno število mikrobov.
Ne vedno. Na prehrambenih izdelkih je lahko navedeno le, da hrana vsebuje "žive bakterije" ali "žive kulture". Na seznamu sestavin v izdelku pa je običajno navedeno še nekaj dodatnih informacij o organizmih, kot so rod in vrsta. Na visoko kvalitetnih dodatkih priznanih proizvajalcev je ponavadi navedeno zanesljivo število mikrobov. Hibberdova opozarja tudi na dejstvo, da je lahko število mikrobov v času proizvodnje izdelka bistveno drugačno od števila ob nakupu in zaužitju izdelka.
4. Večina jogurtov je dober vir probiotikov.
"Samo zato, ker gre za jogurt, še ne pomeni, da so v njem probiotiki," pojasnjuje Hibberdova. Vsi jogurti z živimi bakterijami vsebujejo Lactobacillus bulgaricus in Streptococcus thermophilus. Nekateri proizvajalci pa svojim izdelkom po procesu pasterizacije dodajo še bakterije kot so L. acidophilus, L. bulgaricus, L. rhamnosus in L. casei.
5. Uživanje probiotikov pomaga pri preprečevanju prehladov.
Ljudje pogosto iščejo izdelke, ki bi pomagali njihovemu imunskemu sistemu, pravi Hibberdova. Čeprav obstajajo določeni podatki, da probiotiki lahko pomagajo pri preprečevanju prehladov, še nobena kakovostna študija te trditve ni potrdila, pojasnjuje. Znanstveniki še vedno poskušajo ugotoviti, kako bi probiotiki lahko pomagali imunskemu sistemu in v katerih pogojih so probiotiki najbolj učinkoviti.
