“Kurentu in kurentovanju želimo zagotoviti Unescovo varovanje nesnovne kulturne dediščine, dvigniti zavedanje o tej dediščini na lokalni, državni in mednarodni ravni ter s tem utrditi njeno spoštovanje,” pravi Branko Brumen, predsednik organizacijskega odbora Kurentovanja 2013.
Kurentu podobni liki so buše iz Mohača na Madžarskem in skupina Gilles iz Belgije; oboji so že vpisani na Unescov seznam. “Glede na to ocenjujemo, da si tudi kurent zasluži mesto na tem seznamu,” dodaja Brumen. Ocenjuje, da bi jim vpis lahko uspel v dveh ali treh letih.
Pred nominacijo v register
Predlogi za uvrstitev na Unescov seznam morajo biti najprej v registru žive kulturne dediščine. “Škofjeloški pasijon, izdelovanje ljubenskih potic in tradicionalno izdelovanje kranjskih klobas so že prejeli odlok o razglasitvi za živo mojstrovino državnega pomena. Škofjeloški pasijon pa je v fazi priprave nominacije za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva,” razlagajo na Slovenski nacionalni komisiji za Unesco.
Matjaž še brez pogojev
“Gradove Kralja Matjaža še vedno želimo uvrstiti med Unescovo živo kulturno dediščino. Na seznam smo že vpisani, a vseh pogojev še ne izpolnjujemo, zato je treba idejo še dodelati,” razlaga Romana Lesjak, županja Črne na Koroškem.”
Na seznam želi tudi trta
Za uvrstitev na Unescov seznam kulturne dediščine si že nekaj let prizadevajo tudi v Mariboru. “Stara trta si to zasluži s svojo bohotnostjo, vsako leto ima izjemen obisk, navsezadnje je vpisana tudi v Guinnessovo knjigo rekordov,” pravi Janja Viher, direktorica mariborskega zavoda za turizem. Okrog 440 let stara vinska trta, ena od najstarejših domačih vrst na Slovenskem, imenovana modra kavčina ali žametna črnina, pa prav tako še ne izpolnjuje pogojev za vpis v register žive dediščine.
Dediščina Jožeta Plečnika
Postopki nominacije in priprava dokumentacije za nominacijo pri Unescovem seznamu so dolgotrajni. Rudnik živega srebra v Idriji je za vpis potreboval osem let. V začetni fazi za nominacijo za na Unescov seznam svetovne dediščine so trenutno dela arhitekta Jožeta Plečnika; pri tem Slovenija dejavno sodeluje s Češko. V okviru konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine je za vpis na Unescov seznam nominiran tudi Dinarski kras.
