Svetlolasa lastnica je pravkar prisopihala po stopnicah in se smeje pognala na drug konec k oknu. Za njo se je bližala moška postava. Bil je še bolj zadihan kot ona in se z rokami oprl na kolena. "Zmešana si, Moni, da veš,“ je izdihnil Gorazd. "Pa mi ja ne boš umrl? S teboj imam drugačne načrte."
Sprva je šlo le za prošnjo prijatelju, da ji pomaga pri selitvi reči na podstreho, potem pa se je vse bolj na plano prihajalo tisto, kar je imela v mislih še iz časov, ko je v tej hiši živela z bivšim možem.
Nekaj časa sta se le gledala, on pa je še vedno lovil sapo. "Je bilo tu?" je vprašal. Zadržano je pokimala, a nasmešek vendarle ni izginil z njenega obraza. "Prav tam,“ je s prstom pokazala na star, a čeden kavč. Na tistem kavču je namreč njen mož pritisnil na hrbet sosedovo Barbi, ki je moške pod seboj zbirala kot njen oče, lovec, trofeje. Zalotila ju je, ko se je nenapovedano kmalu vrnila iz službe in jima to tudi dala vedeti. Kljub temu, da sta imela z možem dokaj odprt odnos, pa je takrat prekoračil vse meje. "Nisi mogla počakati do konca?“ se je pošalil. Še isti dan je odšel in odločila se je, da bo nekoč pregnala duhove od tam.
Moni je stala pod oknom obsijana s sončnimi žarki, in ko se je pričela slačiti, je bila za Gorazda videti kot princeska iz pravljice. Imela je nežno, nekoliko bolj bledo in čisto polt. Majhne prsi so bile prvo, kar je ugledal izpod njenih oblačil, potem počasi celo telo. Na sebi je pustila spodnjice, se naslonila na podboj in ga izzvala: "Ljubček, ko boš zadihal …“ Takrat se je vzravnal in se zagledal v ljubezen svojega življenja, ki je pred leti zvestobo žal obljubila drugemu. "Že takrat sem predolgo čakal. Ne bom ponovil napake.“
Prijel jo je za boke in jo dvignil nase. Svoje dolge noge je ovila okoli njega in ga iz njihovega objema ni izpustila niti, ko jo je položil na tisti kavč. V njunih pogledih je bilo moč videti, da sta že dolgoletna zaljubljenca. Sonce je sijalo na njuno dejanje, njene roke so ga neučakano slačile medtem, ko je on ljubkoval njeno telo.
Vrele ustnice so žgale nabrekli bradavici. Roko je imela ves čas med njunimi telesi in grabila za njegov ponos, ki je postajal zares impresiven. On je vroče poljube trosil vse nižje in nižje, vse dokler se ni s prsti zataknil za rob njenih spodnjic, jih potegnil navzdol in jo poljubil tja, kjer ji je najbolj godilo. "Ti si nor, ti si nor!“ je vzklikala in mu nastavljala svojo pohotno češpljo.
Povsem jo je obnorel s svojim jezikom, z rokami pa lovil njene boke, ki so plavali nad škripajočim kavčem. Končno se je dvignil nadnjo in za hip se ji je zdelo, da gleda v boga. Tako mogočen je bil videti nad njo, a njen pogled je hitro ušel drugam.
Z roko je povedla njegovega junaka v napad in kar sama poskrbela, da se je v trenutku znašel v tesnem in vročem objemu. Kavč je bil enostavno preglasen in odločil se je nadaljevati drugje. Vstal je in jo spet dvignil nase. V njegovem objemu se je počutila kot perešček, saj jo je s takšno lahkoto nosil po podstrešju. S hrbtom jo je prislonil ob podboj, se zagledal globoko v njene oči in jo nasadil na tiča, ki je v celoti končal v njej. Kriknila je na ves glas, mu prste zarila v lase in ga grobo pocukala zanje. Še enkrat je ponovil prejšnji gib, a tokrat še bolj odločno. Mislil je, da mu bo populila vse lase.
"Jaaaa!!! Daj me, še me daj!!!" je neumorno kričala.
4879
ogledov
Končno ji je lahko zlezel med noge
Podstrešje v tisti hiši je bilo zgledno urejeno in po zaslugi strešnega okna lepo in svetlo.