23. izdaja knjižnega sejma kakšnih posebnih novosti v primerjavi z lanskim ni prinesla, velja pa
pohvaliti odločitev za brezplačen vstop. Organizatorji se zaradi tega nadejajo, da se bo obisk z
lanskih 25.000 dvignil na 40.000 obiskovalcev.
Poleg običajnih predstavitev knjig in številnih spremljevalnih prireditev, kot so dobro
obiskane Debatne kavarne, so na odprtju sejma podelili tudi nekaj odmevnih nagrad.
Slavko Pregl je prejel Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, ki velja za
najvišje priznanje na področju založništva. Podelili so še nagrado za najboljši literarni prvenec,
prejela jo je
Gabriela Babnik za roman Koža iz Bombaža, in nagrado za mladega prevajalca, ki je
šla v roke
Nadi Grošelj. Žirijo sta prepričala dva prevoda: Ugrabitev Prozerpine
poznoantičnega epika
Klavdijana in enciklopedični esej Zgodovina branja
Alberta Manguela.
Založniška akademija je bila v celoti mednarodna. Na njej je organizator
Miha Kovač gostil pet predavateljev iz ZDA, Francije, Nemčije in z Nizozemske.
Adriaan van der Weel se je posvetil mednarodno zelo uspešnemu nizozemskemu
založništvu. Udeležence akademije je predvsem presenetil podatek, da Slovenci v primerjavi z
Nizozemci berejo dosti več, čeprav so nizozemske knjige cenejše. Zanimivo je tudi, da Nizozemska
nima knjižnega sejma, v nasprotju s slovenskimi razmerami pa knjigarno premore skorajda vsak manjši
kraj.
22
ogledov
Knjižni sejem zaprl svoje platnice
V Cankarjevem domu se je zaključil že 23. slovenski knjižni sejem, ki je na ogled in prodajo postavil 14.000 knjig, med njimi 4000 novih.
