Ob 150. obletnici rojstva tega velikega vizualnega umetnika, ki ga poznamo predvsem kot slikarja, bo na več dunajskih razstaviščih na ogled največ njegovih del doslej. O tem, kako zelo priljublujen je Klimt še dandanes, priča že zgovoren podatek, da je bil njegov Portret Adele Bloch-Bauer I pred petimi leti na zasebni dražbi prodan za vrtoglavih 135 milijonov dolarjev, kar ga uvršča na trteje mesto najdražje prodanih slik doslej.
Samo v umetniških muzejih osem milijonov obiskovalcev letno
Sicer pa si 22 njegovih del, največjo zbirko Klimtovih umetnin na svetu, lahko že zdaj ogledate v baročnem dvorcu Belvedere, nekaj del pa tudi v znamenitem muzeju Albertina in Leopoldovem muzeju v Muzejski četrti. Omenjeni muzeji so tudi med najbolj obiskanimi dunajskimi umetniškimi razstavišči, ki jih je okrog sto, skupaj pa pritegnejo prek osem milijonov obiskovalcev na leto.
Da je obiskovalcev umetniških muzejev na letni ravni skoraj petkrat več kot je Dunajčanov, ne preseneča, saj so na ogled dela velikih zgodovinskih in sodobnih umetnikov - tako Leopoldov muzej med drugim gosti največjo zbirko del Klimtovega sodobnika, najpomembnejšega grafika avstrijskega ekspresionizma Egona Schieleja, Albertina stalno razstavo Od Moneta do Picassa, do 23. oktobra si lahko v Kunsthausu ogledate 70 Dalíjevih del z naslovom Nadrealizem, to sem jaz!, umetnine priznanih sodobnih umetnikov, kot so Andy Warhol, Yoko Ono in Marcel Duchamp, pa bodo v velikem obsegu spet na ogled v v obnovljenem Muzeju moderne umetnosti MUMOK od 9. septembra. V kar dveh muzejih boste lahko videli tudi ameriško ekscentrično pop pevko Lady Gaga - v prvem avstrijskem fotomuzeju WestLicht, ki do 28. avgusta gosti razstavo polaroidnih fotografij Polaroid (Im)possible, jo je precej razgaljeno upodobil japonski fotograf Nobujoši Araki, v bolj odeti voščeni različici pa si jo lahko ogledate v Muzeju Madame Tussauds, ki ga najdete v najstarejšem evropskem zabaviščnem parku Prater. A to so le razstave.
Gostija pred mestno hišo
Dunajsko kulturno preobilje ponuja še mnoštvo drugih dogodkov. Trenutno se lahko pred dunajsko mestno hišo Rathausplatz, ki je že sama vredna ogleda, usedete pred veliko platno na stole in oblazinjene tribune in se do 4. septembra udeležite brezplačnega filmskega festivala “am rathausplatz”, ki sicer ne ponuja toliko filmov, kolikor opero, jazz, svetovno glasbo in baletne predstave ter pestro izbiro svetovnih kulinaričnih dobrot.
Ekološka ozaveščenost, ki jo poudarjajo Dunajčani, se na tem festivalu kaže tudi tako, da vam na stojnicah pivo postrežejo v kozarcu, hrano pa ponudijo na keramičnem krožniku in to brez kavcije - čeprav je velika verjetnost, da jih ne bodo dobili nazaj. Cene hrane in pijače na Dunaju presenetljivo niso tako navite, kot bi pričakovali od množično oblegane destinacije - za veliko pivo boste v povprečju odšteli 3,6 evra, za kapučino okrog 3 evre, za solidno kosilo v gostilni (v središču mesta, da ne bo pomote) pa okrog 7 evrov. Za ekološko prijaznost so poskrbeli tudi z zgledno urejenim javnim prevozom, ki ga dnevno uporablja kar 2,3 milijona potnikov - z enotno vozovnico se lahko peljete tako s podzemno železnico kot z mestnimi avtobusi in tramvaji.
Kako konjski hlevi postanejo kulturni hrami
Kako se lahko nekdanji ogromni cesarjevi konjski hlevi preobrazijo v eden izmed desetih največjih kompleksov na svetu, namenjenim kulturi, si lahko ogledate v Muzejski četrti (MQ), ki v neposredni bližini starega mestnega jedra gosti številne muzeje - od prej omenjenih Leopoldovega in MUMOK-a prek Kunsthalle in Arhitekturnega centra do otroškega muzeja ZOOM, v katerem prirejajo dogodke za otroke vseh starosti. Ker Dunaj slovi tudi po kavarnah, boste v Muzejski četrti našli številne lokale, kjer si boste lahko oddahnili ob skodelici kave, jabolčnem zavitku in izboru različnih časopisov, lahko pa zgolj posedite na eni izmed domiselno oblikovanih pisanih klopi, ki so tudi zaščitni znak tega dela mesta, priljubljenega srečališča tako domačinov kot turistov. Dobesedno čez cesto od Muzejske četrti pa stojita mogočni palači, v katerih domujeta muzeja naravne zgodovine in zgodovine umetnosti, če pa se sprehodite še naprej, pridete do gromozanske cesarske palače Hofburg. Priljubljena zimska rezidenca Habsburžanov danes med drugim služi tudi kot predsedniška palača. Ena izmed najstarejših in največjih vladarskih dinastij na svetu pa se je poleti raje hladila v znameniti palači Schönbrunn, v sklopu katere se nahaja tudi najstarejši živalskimi vrt na svetu Tiergarten, ki bo prihodnje leto odprt že 260. leto zapored. Vrt, v katerem priljubljena panda Fu Hu praznuje ravno danes svoj prvi rojstni dan, je med drugim vnovič prejel oceno najboljši živalski vrt leta 2010 v Evropi.
Raje delal brezplačno, kot gledal grdo
Med najatraktivnejšimi arhitekturnimi znamenitostmi pa je odštekana Hundertwasserjeva hiša, zgrajena med letoma 1983 in 1986. Valovit in pisan stanovanjski blok ima značilna neravna tla ter streho, prekrito z zemljo, travo in drevesi. Slikar in arhitekt Friedensreich Hundertwasser (1928-2000) je živahno stanovanjsko stavbo na Dunaju zasnoval zastonj – po njegovih besedah je to bilo bolje, kot da bi zgradili nekaj grdega. Na tematski razstavi Hundertwasser - Umetnost zelene poti, ki bo do 6. novembrana ogled v njegovi prav tako razigrani stvaritvi Kunst Haus Wien, pa se lahko poučite o tem, kako je njegovo dojemanje sveta in umetnosti vplivalo na njegove protiracionalistične stvaritve.
Še nekaj utrinkov z Dunaja, mesta, v katerega se je treba vračati, najdete v fotogaleriji.
