Že ko se je v tridesetih letih 20. stoletja v Ameriki močno razširila uporaba avtomobilskih radiev, so tamkajšnji politiki razmišljali o prepovedi njihove uporabe. Bili so prepričani, da poslušanje glasbe med vožnjo moti zbranost in je vzrok za prometne nesreče. Na srečo glasbe željnih voznikov se napoved ni uresničila in tudi danes med vožnjo glasbo posluša kar 90 odstotkov ljudi. Še vedno pa velja, da lahko glasba spremeni razpoloženje in z njim tudi vedenje. Vpliva na srčni utrip, vozne sposobnosti in reakcije za volanom.
Poslušanje glasbe med vožnjo ima lahko tako pozitivne kot tudi negativne učinke. Tako bo na primer glasba, ki jo rada poslušaš, zmanjšala stres in jezo, ki se sicer lahko odrazi tudi v agresivnejši in posledično manj varni vožnji. Prav tako bo pozitivno vplivala na tvoje vozne sposobnosti, kadar se v avtu dolgočasiš ali te muči zaspanost. Med poslušanjem glasbe se namreč dvigne raven vzburjenja čutil, kar se pri utrujenosti odrazi tudi v višji stopnji vozne zmogljivosti. Poslušanje glasbe pa lahko pozornost in zbranost tudi zmanjša. Raziskave so namreč pokazale, da so znani in priljubljeni glasbeni napevi voznike mnogokrat tako zamotili, da je njihova pozornost od cestišča zaplavala drugam.
Ko prestavljaš radijske postaje ali iščeš izbrano glasbo na zgoščenki, USB-ju ali drugi pomnilniški napravi, se tvoja zbranost pomembno zmanjša. Ameriška nacionalna raziskava o za vožnjo motečih dejavnikih in vedenju je pokazala, da so tovrstna dejanja stalni spremljevalec med vožnjo kar 66 odstotkov voznikov, 18 odstotkov voznikov pa meni, da moteči dejavniki dejansko vplivajo na pozornost, ki jo namenjajo cestišču. Pozor, avstralska nacionalna raziskava o motnjah med vožnjo celo kaže, da je delež nesreč, do katerih prihaja zaradi spreminjanja radijske postaje oziroma menjave glasbe na pomnilniški postaji, takoj za deležem nesreč zaradi uporabe mobilnega telefona.
»V naši družini med vožnjo res ni nikoli tišine. Vsi trije otroci radi govorijo, zato glasbo vrtimo tudi zato, da utišamo mularijo. Zelo radi poslušajo CD-je – velikokrat tedne in tedne vrtijo enega in istega –, medtem ko midva raje poslušava radio. Večinoma poročila in novice o aktualnih dogajanjih ujameva ravno v avtu,« priznava Tina Deu, mama treh fantov in avtorica bloga Tina in fantje. »Na dolgih poteh si vedno privoščim glasbo, ki se poda poti, po kateri se vozim. V mestu za to pogosto nimam časa in so na radiu le tekoče neumnosti, ki nam jih vsiljujejo postaje. Na srečo smo v Ljubljani dobili Rock Radio, ki je osvežitev na področju dolgočasne komerciale,« pravi znani fotograf in popotnik Aleš Bravničar. »Če se odpeljem v Afriko, pa rad poslušam malijsko glasbo, če jo mahnem na vzhod proti Turčiji, je to balaban Djivana Gasparyana, če je v igri Skandinavija, mi v avtu prija islandski Sigur Ros. Vožnja na dolge proge, ki se jih lotim službeno kot fotograf, je zame meditacija in ni boljšega, kot to početi v spremstvu dobre glasbe, vendar ne takšne, ob kateri lahko odjadraš in izgubiš oblast nad vozilom.«
Dr. Simon Moore, psiholog z londonske univerze Metropolitan, pravi, da je za varno vožnjo najprimernejši srčni utrip med 60 in 80 udarci na minuto, ki ga dosežemo z bolj umirjenimi ritmi. Med nevarnejše tako lahko uvrstimo bolj divje ritme, ki pospešijo tudi srčni utrip. Takšna glasba voznikovo pozornost preusmeri stran od ceste, pogosto pa se skladno s hitrim ritmom posamezne pesmi poveča tudi hitrost vožnje.
Katarina Habe, doktorica psihologije in članica skupine Katrinas, pojasnjuje: »Glede na to, da glasba vpliva na fiziološke funkcije, kot so srčni utrip, nivo hormonov v krvi, globina dihanja itd., to seveda vpliva tudi na človekovo razpoloženje in na njegove reakcije. Tako glasba, ki spodbuja aktivacijo organizma, po eni strani vpliva na našo budnost, kar pomeni, da nam lahko pomaga premagati utrujenost ob daljši vožnji, po drugi strani pa nas lahko celo pretirano aktivira, da se sploh ne zavemo, ko začnemo voziti hitreje, kot bi smeli.«
Glasna glasba bo nate imela vidne negativne učinke, ki se bodo kazali v občutno daljšem odzivnem času in povečanju števila napak med vožnjo. Prav tako preglasna glasba povzroča pomanjkljivejše zaznavanje dogajanja okoli sebe. Vozniki, ki glasnost zvoka privijejo do konca, pogosto preslišijo zunanje zvoke, kot je na primer sirena vozila na nujni vožnji. Pozor: za preglasno predvajanje glasbe, ki zmanjšuje vaše slušno zaznavanje okolice, vas lahko možje v modrem tudi oglobijo!
Presenetljiva so odkritja raziskovalcev, ki kažejo, da klasična glasba mnoge voznike sicer umiri, a vpliva na vožnjo tudi tako, da vozniki ob njej postanejo mnogo bolj nepredvidljivi. Katarina Habe, doktorica psihologije, pa opozarja še na nekaj drugega: »Pomirjujoča glasba nam takrat, ko se nam na cesti mudi, lahko pomaga tako, da se z njeno pomočjo umirimo. Zadnje raziskave kažejo, da ne gre toliko za vpliv glasbenih zvrsti, temveč bolj za tempo skladbe, ki naj bi vplival na stopnjo vzburjenja organizma, tonski način pa naj bi imel vpliv na naše razpoloženje. Tako je zmotno posplošeno reči, da je na eni strani vsak heavy metal škodljiv, po drugi strani pa ima vsa klasika pozitivne učinke; imamo heavy metal balade, ki koga zelo pomirijo, in imamo kakšno Mahlerjevo ali Wagnerjevo simfonijo, ki lahko koga drugega čisto spravi ob živce. Gre torej bolj za vprašanje glasbenih preferenc posameznika (kaj kdo rad posluša) ter za vpliv specifičnih glasbenih parametrov, kot so jakost poslušanja, tempo skladbe in njen tonski način.«
Kot je razkrila raziskava londonske univerze Metropolitan, ima hiphop glasba po večini slabši vpliv na vozne sposobnosti, a je njen učinek mnogo izrazitejši pri voznicah, ki pod vplivom te zvrsti zavirajo in pospešujejo siloviteje kot moški. »Glasba nedvomno vpliva na mojo vožnjo. Za daljše razdalje si pripravim ‘playliste’, ki me ohranjajo budno, za hitro premikanje med domom in službo mi tempo daje hiphop, na nočnih vožnjah po mestu, ki jih obožujem, pa me spremljajo mirnejši izvajalci z malce več globine,« pravi Nina Kožar, svetovalka za digitalno komuniciranje in pobudnica gibanja Knjigobežnice.
K hitrejši vožnji spodbujajo tudi divji ritmi plesne elektronske glasbe. V nekoliko večji meri se to kaže pri nežnejšem spolu. »Ko sem v avtu, večinoma poslušam elektronsko glasbo, bodisi lastne sete, komade v nastajanju, novoizdane komade drugih DJ-ev itd. Ker mi po navadi primanjkuje časa za poslušanje novoizdane glasbe, tako izkoristim čas, ko sem na poti. Ko se vozim na nastope, nikoli ne poslušam mirnih ritmov, saj želim biti v dobrem razpoloženju za nastop, ki je pred mano. Včasih pa pride trenutek, ko si v avtu enostavno želim tišine, da lahko v miru razmišljam,« svoje navade razkriva Mike Vale, DJ in producent.
Divja rock in metal glasba ti bosta sprožila željo po hitrejši in agresivnejši vožnji. Kot so pokazale raziskave na univerzi Metropolitan, se večji učinek kaže med moškimi vozniki. Da imajo poslušalci rocka več možnosti za udeležbo v nesreči, je pokazala raziskava britanskega zavarovalnega podjetja, v kateri je sodelovalo skoraj 2000 voznikov. Skoraj tretjina tistih, ki so poslušali rock, so namreč že bili udeleženi v prometni nesreči, medtem ko je takšno izkušnjo imelo le 13 odstotkov ljubiteljev popa.
Vožnja z otroki, zlasti ko gre za daljša potovanja, je lahko pravi izziv. Ena od možnosti, da otroke med potjo nekoliko zamotiš, je tudi poslušanje pesmic. Skupaj lahko prisluhnete zabavnim otroškim pesmicam ali pa čas v avtu izkoristite za to, da poslušate kakšne bolj poučne vsebine in združite prijetno s koristnim. »Oba sinova sta lahko kot dojenčka v neskončnost poslušala angleške otroške pesmice, kljub temu da sem jima predvajala tudi slovenske. Glasbo v avtu smo uporabljali z dvojnim namenom: da smo ju umirili in po drugi strani preusmerili njuno pozornost, da jima je pot hitreje minila. Naša družina se v avtu ob glasbi tako zabava, da včasih vsi plešemo,« pravi Katarina Habe, doktorica psihologije in članica skupine Katrinas.
Tina Deu, avtorica bloga Tina in fantje, pa priznava: »Pesmice in pravljice smo poslušali, ko so bili sinovi mlajši, zdaj imajo raje muziko, s katero imajo prav v avtu največ stika. Tako je bil denimo zelo popularen Michael Jackson. Veliko komadov znajo fantje na pamet in potem na ves glas prepevajo. Radi poslušajo tudi slovensko glasbo. Všeč so jim, recimo, Elvis Jackson in različna etno muzika – Katalena, Jararaja ipd. Zanimivo je, da glasbo na CD-jih poslušamo samo še v avtu. Najlepše pa je, ko si sam v avtu, ko se prepustiš. To je prav posebna oblika sprostitve, pa še o marsičem lahko razmisliš."
