Zamisel, ki ni nova (med drugim je že pred tremi leti enako sledenje psom oziroma njihovim lastnikom napovedalo severnoitalijansko mesto Vercelli), je nastala predvsem v glavi župana otoka Cira Lemba. Lembo je nedavno pojasnil, da bodo morali lastniki psov na Capriju "posredovati DNK podrobnosti o svojem psu", pristojne službe bodo poskrbele za bazo s podatki o vseh psih, nato pa se bodo začele analize nepobranih iztrebkov. Vzorec "čokoladice", ki jo bodo našli na ulicah otoških mestec, sprehajalnih poteh in še kje, bodo poslali v laboratorij in z analizo DNK prepoznali psa in lastnika. Zagrožena kazen? Župan obljublja, da bodo kršitelji morali plačati kar dva tisoč evrov. Na Capriju sicer živi približno tisoč psov, in čeprav zakon predpisuje pobiranje iztrebkov, veliko lastnikov psov tega ne počne. Oblasti na otoku pravijo, da so pasji iztrebki tudi nevarni, saj naj bi kar nekaj ostarelim in turistom na njih spodrsnilo, posledica pa so celo polomljene kosti.
Lepi ljudje in visoke cene
Stroga vojna proti pasjim iztrebkom je del načrta župana Lemba, ki hoče na vsak način "ohraniti Caprijev sloves vrhunske turistične destinacije". Lepote otočka v Neapeljskem zalivu (turiste in domačine navdušujeta še otoka vulkanska Ischia in barvita Procida, a naravna kulisa Caprija je najbolj prepričljiva) so prepoznali že vladarji starega Rima, v drugi polovici 19. stoletja je začel navduševati bogataše, zvezdnike, umetnike ... Zato ne preseneča, da so cene na mondenem otoku visoke – in predvsem veliko višje kot v bližnjem kaotičnem Neaplju. Župan otoka je v želji, da bi Capri postal še imenitnejši, pred časom poskušal prepovedati uporabo kosilnic in pihalnikov listja v visoki sezoni, a so vrtnarji in drugi domačini protestirali. Na otoku je prepovedano tudi nošenje lesenih cokel in bikinija na mestnih ulicah. No, župan Lembo spravljivo dodaja, da ima zelo rad pse in da mu gredo na živce le neodgovorni lastniki.
