Med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na ugodno počutje in sposobnost zbranosti za delo v prostoru, je tudi kakovost zraka. V tem morajo biti zadosten delež kisika, primerna zračna vlaga, nemoteča količina vonjav in tako majhna količina zdravju škodljivih snovi, da naše zdravje ni ogroženo, pojasnjujejo pri podjetju Arhem. To dosežemo s prezračevanjem, ki je lahko naravno (odpiranje oken, uhajanje zraka skozi slabše zatesnjene dele prostora), kanalsko (prezračevalni kanali v večstanovanjskih stavbah) ali prisilno (centralni in decentralizirani sistemi prezračevanja z rekuperacijo ali brez nje).
Prisilno je včasih nujno
Prisilno se lahko zrak vpihuje v prostor lokalno ali centralno, glede na potrebe in želje naročnika. Lokalno lahko zračite le posamezne prostore, kot je kopalnica. Za centralno prezračevanje pa je značilno prezračevanje več prostorov naenkrat, ki so prek prezračevalnih kanalov povezani s centralno napravo. Za oba načina je možno uporabiti prenosnike toplote oziroma rekuperatorje, ki zelo zmanjšajo toplotne izgube.
V nizkoenergetskih gradnjah je prisilni način prezračevanja s filtracijo vhodnega zraka in rekuperacijo odpadne toplote prej nuja kot luksuz, trdijo pri podjetju E-Netsi. Tak sistem zahteva redno vzdrževanje, to je redno menjavo filtrov za zrak, mora pa tudi neprekinjeno delovati, vendar troši zanemarljivo količino energije.
30 odstotkov varčnejši
Dolgoročno prisilno prezračevanje precej poceni tudi stroške za ogrevanje objekta – v podjetju Lunos tako navajajo raziskavo, po kateri so objekti z decentraliziranim sistemom prezračevanja privarčevali celo 30 odstotkov energije v primerjavi s tistimi, ki so jih zračili z odpiranjem oken. Če želite toplotno sanirati objekt, je decentralizirani sistem najboljša rešitev, zagotavljajo pri Lunosu, saj ga lahko "vgradimo v katerikoli fazi vgradnje v stare in nove objekte. Centralni sistem pa je skoraj nemogoče vgraditi v stare objekte, saj se ne da vleči cevi, ki so sicer v estrihu ali pod stropom."
