22. junija 1941 je napočil usoden dan. Vojaške enote tretjega rajha pod vodstvom Adolfa Hitlerja so vdrle na ozemlje Sovjetske zveze. Sovjetskega voditelja Josipa Stalina je napad docela presenetil. Nikakor ni predvideval, da bi se nemški führer lahko izneveril dve leti prej podpisanemu paktu o nenapadanju med državama.
Stalinovo zaupanje do Hitlerja je na novo osvetlil David E. Murphy, visoki uslužbenec ameriške Cie, ki je pred časom izdal knjigo z naslovom "Kaj je Stalin vedel". Knjiga navaja množico sovjetskih agentov, ki so mesece pred nemškim napadom Stalina svarili na nemške priprave na ofenzivo. Številna opozorila Richarda Sorgeja, sovjetskega agenta, ki se je v letih pred vojno družil z nemškim veleposlanikom na Japonskem in tako imel dostop do številnih zaupnih dokumentov, so naletela na gluha ušesa.
Ustreljeni "dezinformanti"
Dan pred napadom je nemški komunist
Alfred Liskow prebegnil v Stalinov imperij, da bi Sovjete opozoril na
skorajšnji nemški vdor. Sovjeti so ga ustrelili kot "dezinformanta". Konec junija je dal "vožd"
ustreliti generala vojaške obveščevalne službe GRU
Iwana Proskurowa, ki je pred tem več mesecev opozarjal na nemški napad. Podobnih
primerov likvidacij domnevnih dezinformantov je v knjigi še veliko.
Prevara s pismom
Stalin naj bi trpel za patološko nezaupljivostjo do svojih političnih sodelavcev,
generalov Rdeče armade in obveščevalcev. Nasprotno pa je Hitlerju verjel na besedo. 15. maja
1941 je v Moskvi pristalo nemško letalo tipa Ju-52 s posebnim pismom na krovu. Šlo je za
Hitlerjevo pismo, v katerem je ta častno zagotavljal, da je kopičenje vojaških enot ob sovjetski
meji samo način obrambe pred britanskimi letalskimi napadi, o vdoru na sovjetsko ozemlje pa da ni
govora. Stalin se je z odgovorom v pismu povsem zadovoljil, nekaj mesecev kasneje pa je svojo
kremeljsko palačo v Moskvi skoraj prepustil "prijatelju" Hitlerju.
