Kako dolžina dopusta vpliva na počutje, so nedavno raziskovali britanski psihologi, ki sporočajo: "Ljudje, ki razpoložljiv dopust razdelijo na majhne delčke, so srečnejši kot tisti, ki ves dopust porabijo naenkrat ali v dveh delih." Zakaj? Ker več krajših dopustov poskrbi za več veselih in srečnih spominov. A to ni edini vzrok.
Sedmi dan slabši kot prvi
Dan Ariely, znani izraelsko-ameriški ekonomist/behaviorist, pravi, da ljudje na daljših dopustih velikokrat naredijo še kaj za službo – v upanju, da jih bodo v službi zaradi tega cenili bolj. Tisti, ki se ne začnejo ukvarjati s službo (vsaj v mislih), pa na dolgih počitnicah, ko se privadijo počitniškemu načinu življenja, proti koncu uživajo manj. Ariely, ki uči na ameriški Duke University, je pojasnil: "Na dolgem dopustu je sedmi dan manj dober kot prvi dan, saj ni več tako tako vznemirljiv. Zato v splošnem velja, da več kratkih počitnic koristi bolj. Dvakrat po štiri dni dopusta osreči bolj kot en prost teden."
Več dopustov, več stresa?
Z Arielyjem in britanskimi psihologi pa se ne strinjajo strokovnjaki, ki so pristaši "obratne dopustniške hipoteze". Tim Harford, britanski ekonomist in novinar, je prepričan, da več krajših potovanj samo povečuje stres, povezan s potovanjem na počitniški cilj in z vračanjem domov: "Če greste na tri kratke dopuste namesto na enega dolgega, lahko pričakujete trikrat več težav. Zdi se mi očitno, da kratki dopusti niso toliko vredni."
Kaj ustreza vam, veste sami. Če vas jezi že samo misel na pripravljanje prtljage in vožnjo, potem vam morda bolj prijajo daljši dopusti. Če pa vam potovanje za podaljšan vikend ne predstavlja stresa, si lahko raje privoščite več kratkih počitnic.
