Bill Clinton, Vladimir Putin, japonski cesar, Angela Merkel – to so le nekateri pomembneži, za katere je mojster prebadanja jajc Franc Grom izdelal vrhniške pirhe. “Ker je nemška kanclerka fizičarka, sem zanjo upodobil nihalo,” je povedal. Najpogostejša vzorca, ki ju sicer upodablja, so čipke in nageljni. Na enem jajcu naredi od 700 do 24 tisoč luknjic, končni izdelek pa stane 300 evrov. Finančna kriza se ne pozna, pravi Grom, ker dela le za veselje. Luknje lahko v jajce vrta največ 15 minut, nato si vzame počitek. Na dan dela skupno od tri do štiri ure, tako da za en pirh porabi od enega do tri tedne.
Ima svojo znamko
Idejo, da bi lahko iz jajca ustvaril umetnino, je dobil pred 18 leti, še preden je odšel v pokoj. “Dobil sem jo kar tako, v glavi. Tako kot so si naključno izmislili elastiko,” je dejal Vrhničan, ki mu največ pomeni vaško priznanje iz leta 2002: “Biti prvi na vasi je najtežje.” Lani je dobil posebno priznanje, ko je Pošta Slovenije pred veliko nočjo izdala znamko z njegovim pirhom. Prvega nima shranjenega, ker je del stalne razstave v ljubljanskem etnografskem muzeju. Prav tako nima najljubšega: “Vsak je lušten in od vsakega se težko poslovim.” Izdeluje jih tudi po želji (na fotografiji levo zgoraj za Žigo); tako je med drugim za gospoda iz Gradca upodobil Che Guevaro, nato pa enega naredil še zase. Seveda je upodobil tudi Vrhničana Ivana Cankarja, medtem ko bo
Franceta Prešerna morda letos."
Kot pri zobozdravniku
Največ umetnin naredi iz kokošjih pa tudi gosjih in nojevih jajc. “Ni vsako jajce dobro. Od sto jih je morda deset. Polovica jih odpade zaradi oblike, 30 odstotkov zaradi mehanske trdnosti. Veliko jajc, ki jih imamo doma, je počenih. Tista iz proizvodnje namreč niso dobra, zato jih iščem pri kmeticah,” je pojasnil. Ko najde pravo jajce, ga preluknja, izprazni vsebino, ga opere, nato pa s svinčnikom nariše osnovni motiv in začne vrtati. Za eno luknjico potrebuje od deset do 15 sekund. Najbolj žal mu je, ko jajce poči tik pred koncem: “Na začetku sem uničil vsako drugo ali še več, zdaj pa dve od desetih, ker poznam več trikov. Vendar moram biti pozoren, ko delam luknjice. Vsako je treba povečevati počasi, sicer jajce raznese oziroma ga sveder raztrga.” Mojster pri svojem delu uporablja posebne vrtalnike, tudi z diamantnimi konicami. Te tako po videzu kot zvoku spominjajo na opremo zobozdravnikov.
Šteje vsako luknjico
Svoje znanje je že poskušal prenesti na druge. Trenutno ima tri učence, ki se morajo, kot je dejal, še veliko naučiti, da bi ga dohiteli. Vendar je vsem učencem to bolj hobi, saj niso tako potrpežljivi kot on. Je tudi izjemno natančen in vsak pirh oštevilči. “Spodaj na ritki,” je pokazal in dodal, da vsako luknjo, ki jo naredi, zapiše: “Ko vrtam, pišem.” Svoje delo je zaščitil leta 1995, medtem pa razen svojih učencev ni srečal nikogar, ki bi se ukvarjal s to umetnostjo.
