Moja želja vam je, naj bodo ti trenutki prehoda v srečo in ne v ledeno dobo, ko zamrznete sebe, svoje občutke in namesto, da bi rasli, ste otrpli od mraza strahu. Prišel bo trenutek obupa in osamljenosti. Ta bo predramil solze in te bodo stopile led. Bolečina, ki jo tako želite zamrzniti bo okrepljena s kljuvanjem ozeblin.
Ne splača se. Beg, zanikanje, odlašanje – izgovarjanje na druge ... čakanje na bolj primeren trenutek ali čudež ... Če bi ta trenutek ležali na urgenci in bi umirali, bili bi brez udov, glavo je speštalo – samo še utrip srca daje lažno upanje na življenje ... koga bi si želeli, da bi vas poljubil v slovo, ko odhajate v nebo? In za katere odločitve bi vam bilo žal, da ste jih odlagali, prelagali, morda narobe sprejeli?
Življenje duše je večno. Življenje vas tukaj in sedaj, pa je tukaj in sedaj - izteka se. Ni važno, ste na smrtni postelji, ali pa je pred vami še mnogo let. Vsak trenutek izgubljen lahko enačite s stanjem nekoga v komi, ki čaka odrešilen trenutek za dušo, kajti telo je mrtvo. Ne bodite v komi. Ker, če sedaj niste na cevkah, mislim, da se niste rodili zato, da bi s svojim življenjem ravnali tako. Če vaša pot ni biti faraon, se ne obnašajte kot mumija.
Vse najboljše za Majevski rojstni dan novega stvarstva – rodil se je tudi Vaš novi jaz. Vse dobro & najboljše.
