Glavna razlika poleg uporabe naravnih materialov je v tem, da je skelet hiše izdelan drugje in potem na lokaciji sestavljen v zelo kratkem času. Tako tudi preprosto dosežemo nizkoenergijsko ali pasivno gradnjo in pridobimo subvencije.
Potresno in požarno varna
"Skeletna gradnja je zaradi uporabe lesa potresno varnejša pa tudi bolj ekološka, zaradi česar še lažje pridobimo subvencije. Prednost pomeni tudi izolacija, saj se poleg klasične zunanje izolacije ustvari stenska, pri kateri v lesene stene vstavimo lesne ali celulozne kosmiče. S tem ne nastanejo toplotni mostovi, zagotovljena pa je tudi zrakotesnost," pojasnjuje Klemen Pogačnik iz podjetja Jaris hiše. "Kljub dejstvu, da je toplotna stabilnost skeletne gradnje ugodna in je pri tej fazni zamik prehoda toplote več kot 12 ur, je dobro, če so notranje stene bivalnih prostorov klasične zidane, saj te pozimi, če pride do prepiha, veliko bolje zadržujejo toploto," pravi projektant Jakob Žula.
Cenovno enaka klasični
Drži pa tudi dejstvo, da je tovrstna gradnja cenovno primerljiva s klasično in od te ni bistveno cenejša. Cena neto kvadratnega metra površine je namreč od 750 do 850 evrov (faza delni ključ); odvisno, ali gre za varčno ali pasivno hišo. Ker zaradi uporabe naravnih materialov lažje pridobimo subvencije, se strošek gradnje še občutno zniža.
