Indija, ki je po zadnji raziskavi Global @dvisor, v katero je bilo vključenih 24 večjih držav, na drugem mestu držav z najbolj zadovoljnimi ljudmi, mi razen začimb in hrane ni nikoli pretirano dišala. Otepala sem se je kot kraja, v katerega se absolutno preradi zatekajo božanske iskre željni zahodnjaki, ki so se duhovnosti še najbolj približali na kaki drugorazredni obliki joge ali v otročjih newageevskih skupnostih, ki promovirajo blamiranje po ljubljanskih ulicah s košarami težko prebavljivih sladic in prepevanjem harekrišnovskih manter. Priznam, v pubertetniških letih sem vzhodnjaško vero, ki bi ji lahko verjela in mi obenem ne bi grozila s peklenskimi posmrtnimi mukami, nekaj časa, a ne prav dolgo, iskala tudi sama. Ob prakticiranju joge sem po dveh mesecih obupala nad tem, da se bom kdaj brez težav fizično prelomila, vmes pa mimogrede staknila še razsvetljenje, branje meditativnih knjig pa opustila že po Flisarju, Tagoreju in Bhagavadgiti.
A je po spletu okoliščin kljub mojemu odporu na vrsto prišla tudi Indija in z njo Pushkar, eno od najbolj religioznih indijskih mest, kamor naj bi enkrat v življenju romal vsak pravi hindujec, obenem pa tudi eden od najbolj pohipuzljenih krajev na tem svetu. Hipiji na vsakem koraku. Takšni, ki so v Indijo pohipuzljeni že prišli, takšni, ki so hipiji postali šele v Indiji, in takšni, ki se hipijevstvu upirajo z zadnjimi atomi moči. Iz Indije sicer ne bom prišla ne kot hipijka, ne kot hindujka, ne kot vernica, je pa res, da se mi hinduizem poleg budizma zdi še najbolj človekoljuben ali, če hočete, življenjeljuben od vseh religij, ki sem jih spoznala doslej. Če sem bila presenečena nad gesto templja, v katerem ti ob odhodu denar za molitev podarijo, ne pa vzamejo, in se mi je svetost krav – ki na ulicah indijskih mest uživajo status, o katerem naše lahko le sanjajo – samo še v živo potrdila, pa me je božanski tretma več sto podgan v enem od templjev popolnoma presunil. Ko bi bila v naslednjem življenju, če obstaja, vsaj podgana v tem templju ...
Kolumnistka izraža svoja mnenja, ne mnenj uredništva.
