Nase je prvič opozorila, ko se je na družabnih dogodkih začela pojavljati z mamo Tanjo, s katero bolj dajeta vtis dveh sester kot pa mame in hčerke. Potem pa je Zala pred nekaj dnevi izdala svojo prvo pesem Šele zdaj in dokazala, da po starših ni podedovala le lepote, temveč tudi talent. Pri svojih še ne 17 letih ima dekle več ambicij, želja in ciljev kot marsikatera 30-letnica in je že trdno odločena, da bo dosegla, kar si je zadala ...
Kdaj si začutila, da si tako povezana z glasbo, da bi postala pevka?
V bistvu vedno po malem, že od rojstva se čutim povezana z njo, že ko je šla mami na Evrovizijo (takrat je bila stara 7 mesecev, op. a.). Že od nekdaj sem doma pela, sprva zelo potiho, ker sem bi vedno sramežljiva in nisem hotela, da me doma slišijo. Potem je pa oči enkrat napisal melodijo, ki mi je bila noro všeč, jaz pa sem zanjo počasi napisala besedilo, saj se mi je zdelo škoda, da bi pesem samevala in letos sem jo posnela.
Kako ti je šlo pisanje besedila, si navdih črpala iz svojih izkušenj?
To me tudi prijatelji sprašujejo (smeh), ampak moram razočarati – za tem res ni nobene močne zgodbe. Ponoči so mi po glavi hodili neki verzi, ki sem jih nato zlila na papir.
Si v tujih ali slovenskih glasbenikih našla kakšnega vzornika?
Uf, zdaj ste me pa našli. Bolj ne, lahko pa povem, da zelo rada poslušam pesmi mamice in očija.
Moja tehnika je, da pojem potiho in imam nežno sapico, mami mi pa potem skuša dati nekaj pop moči s prepono. Tega me uči.
Kako bi sicer opredelila svojo glasbo?
Hm, jaz poslušam vse, rock, pop, ampak blues in jazz pa naravnost obožujem. Ko delam svojo glasbo, pridem do nekega popa ... Elektronike sploh ne maram, všeč so mi bolj naravne, nežne pesmi, predvsem pa vesele. Mislim, da je dandanes veliko depresivne glasbe in predstav, v umetnosti na splošno je po mojem mnenju veliko preveč depresije.
Si kdaj želiš posneti album?
O tem še ne razmišljam, poleg tega počnem še toliko drugih stvari ... sinhroniziram risanke, veliko dela imam s šolo, saj obiskujem gimnazijo, treniram ritmično gimnastiko ... Lahko si predstavljate, da je moj dnevni urnik zelo natrpan (smeh). Edino, kar vam lahko povem je, da si tega zelo želim, tako kot si zelo želim tudi igre.
Že imaš kakšne izkušnje z igranjem?
Ja, vendar bolj majhne stvari. Odigrala sem manjšo vlogo v filmu Angeline Jolie V deželi krvi in medu, a so me na koncu izrezali ven, ker je bil film predolg. Ravno pred dnevi sem se v Sarajevu udeležila kastinga za nek turški film, ... glede tega se vedno nekaj dogaja. Tega si res želim, od vseh stvari, ki sem ji naštela, mi je igra na prvem mestu.
Te o tem tudi starša kaj učita?
Učita me nenamerno, opazujem ju, kako se to dela in pobiram fore (smeh).
Greš na kakšno predstavo od mami in se od tega kaj naučiš?
Ja, in tudi po predstavi potem kaj skupaj pokomentiramo. Včasih je tudi tako, da grem jaz na kakšno predstavo, ki si jo mami želi videti, pa nima časa, in ji nato jaz povem, kakšna je (smeh). Moje mnenje jemlje precej resno, da se lahko o tem tako pogovarjava, saj sem zdaj že toliko let v tem, da mi že zaupa.
Ukvarjaš se tudi manekenstvom, je to nekaj, kar bi počela tudi profesionalno, ali je ta svet preveč krut?
Lahko povem, da se mi svet mode zdi čisto preveč krut. Tudi, ko gledam, kaj se dogaja z manekenkami po svetu, me je kar groza. Ravno zato manekenstvo jemljem kot stranski učinek in ne kot prioriteto. Držim se reka, ki ga je nekoč izrekla Twiggy: Nočem biti samo obešalnik za obleke.
Kakšen nasvet, ki se ga pridno držiš, sta ti o življenju ali šovbiznisu dala starša?
Naučila sta me – kar je sicer čisto zlajnano, pa vendar – da se držiš tega, kar si želiš in da se moraš za to potruditi in doseči svoje cilje.
Kako je biti Zala Ribič Đurič, hčerka priznanih slovenskih igralcev, ali kdaj občutiš kakšen pritisk?
Ne ... ne vem, kako je biti pa hčerka frizerja ali pravnika (smeh)? Ne vem, kako je biti v kakšni drugi družini, vem le, da sta meni onadva super (smeh).
Misliš, da bi zaradi tega lažje ali težje uspela?
Ja, težje je bilo prepričati ljudi s predsodki, da ni nobene razlike, če sem Zala Ribič Đurič ali pa Zala Novak. Nisem nič drugačna punca, samo ljudi je treba prepričati in njihova mnenja, ampak se zadnje čase sploh ne oziram več na to.
Kadar se na kakšen dogodku pojaviš z mamo, sta videti kot sestri. Ali je tudi vajin odnos včasih takšen? Ji lahko veliko poveš, zaupaš?
Ja, res je, imava zelo sestrski odnos. Veliko ljudi nama pravi, da sva videti sestri tudi zato, ker tako žvrgoliva, ko se pogovarjava (smeh). Res sva kot dve prijateljici in mislim, da sva lahko srečni, da imava takšen odnos.
Aja, zakaj si pa ti potem v časopisu, neka navadna punca pa ni, čeprav lepo poje in je nadarjena. Že to ti daje več možnosti a ne?
Ma ja. Afnasta do konca. Poleg tega pa še nesramna.(to s predsotki) Vse ima položeno pred noge, pri tem pa je njen talent zadnja zahteva. Razlika med njo in navadno deklico, pa itak, da nikoli ne bo razumela, še… ...prikaži veče manj pa izkusila. Na žalost, ker bi jo to lahko marsikaj naučilo.
Iiii, lepo, všeč so mi taki intervjuji brez sprenevedanja, taki naravni. Srečno Zala!!!