"Vsem se je bilo dovoljeno starati razen meni"

Se spomnite vašega zadnjega nastopa v Sloveniji?
Da, bilo je v Tiffanyju na Metelkovi novembra lani, kjer sem ostala do zore. Bilo je fantastično. Različni ljudje, hipsterji, punkerji, umetniške duše, in enaka pozitivna energija.

Je bilo kaj treme, ko ste se na sceno vrnili s skupino Denis & Denis?
Seveda, ampak takoj, ko smo imeli prve vaje z bendom, je bilo to to. Prvi nastop smo imeli že po šestih vajah.

Ali ljudje še vedno poznajo tekste vaših pesmi?
Da, in to precej mlajši, ker nas še vedno vrtijo na radijskih postajah. Presenečena sem bila, koliko ljudi tudi v Sloveniji zna te pesmi, bi pa rada videla tudi mojo generacijo.

Mislite, da srednja generacija tako rada posluša vašo glasbo, ker bi se rada vrnila v „brezskrbna“ 80. leta?
Da, točno tako. Mit o 80. je še vedno močan, tisti, ki so takrat preživeli mladost, pa so toliko govorili o njih, da je vsem žal zanje.

Kako na mit o 80. gledate vi?
Bila sem srečna in v lepih letih - dovolj mlada, a dovolj zrela. Ta leta sem preživela na polno. Leta 1982 sem diplomirala, dve leti pozneje pa začela peti, da mi še ne bi bilo treba delati in bi še vedno čutila nekaj brezbrižnosti. Nisem si mislila, da se bo to spremenilo v glasbeno kariero. Ko se je začelo, pa se ni moglo ustaviti.

Če so bila 80. leta vaša zlata doba, se je verjetno vse spremenilo, ko ste odšli v Ameriko?
Življenje je bilo zame tu preveč intenzivno. Nisem imela več zasebnosti in me je vse skupaj začelo zelo obremenjevati. Preveč je bilo pozornosti, zvonili so mi telefoni in dobila sem vse nagrade, vsa priznanja, ki sem jih lahko.

Je bila Amerika vaša izbira?
Ne, bila je izbira mojega partnerja (Ivan Fece Firči, nekdanji bobnar skupine EKV), s katerim sem imela dva otroka, jaz pa sem bila izčrpana in mi ni bilo več tako zabavno, zato sem hotela nekam, da si nepolnim baterije. Od leta 1988 sem bila v New Yorku, vrnila pa sem se šele leta 1997. Na vojno nisem gledala iz enake perspektive kot tisti, ki so ostali tu, ampak kot na nekaj, čemur se ta država ni mogla izogniti. Velike sile so se odločile, da razdrejo to državo, in so ljudem sprali možgane z medijskim promoviranjem sovraštva, ki prej ni obstajajo.

Vam je žal, da ste odšli v Ameriko ali da ste prišli nazaj?
Ne, nikoli mi ni bilo žal, da sem odšla v New York, ker sem tam res uživala. Vrnila pa sem se zato, ker sem hotela, da otroci preživijo brezskrbno otroštvo. V Novem Sadu vem, kje so in s kom so.

Kako to, da ste zdaj v Novem Sadu?
Zdi se mi, da mi niti Hrvaška, sploh pa Reka ni odpustila, da sem, ko sem se vrnila iz New Yorka,  čez mesec in pol odšla v Beograd, kjer sem snemala album, ter se vrnila leta 1999 po bombardiranju. Potem ko me je Reka več kot deset let ignorirala, je bilo zdaj fenomenalno nastopiti na Reki, a grenak priokus ostane in bežim samo zato, da me ne bi zaboleli komentarji neprijetnih ljudi.

Kašna je bila vaša izkušnja z resničnostnim šovom Farma?
Farma je bila velika življenjska izkušnja, ki se ji ne bi odrekla. Gre za težko izkušnjo, a postaneš   močnejši, pomagala pa mi je tudi finančno, ker nekaj let nisem delala in sem z njo zelo dobro zaslužila. 11 tednov sem bila v Farmi na Hrvaškem, nato pa sem še isto leto jeseni odšla  v srbsko Farmo ter 11 tednov preživela še tam. Z denarjem mi je uspelo pokriti minuse in si ustvariti temelje za novo življenje.

Kako nekdanji seks simbol živi danes?
Pred Farmo so me ljudje še vedno doživljali kot seks simbol, ki je s petimi do desetimi pesmimi zaznamoval njihovo mladost. Zdelo se mi je, da od mene vsi pričakujejo, da bom identična kot pred 20 leti. Vsem se je bilo dovoljeno starati, od mene pa se je pričakovalo, da bom ista. Normalno, da sem drugačna, saj sem samo človek, ampak so se vsi navezovali samo na pesmi in moj videz iz 80. let. Skozi Farmo sem za te ljudi poslala človek iz mesa in krvi, ki živi enako kot oni, ne pa  ikona. Moja moč je bila ljudem, še posebno pa ženskam v vzpodbudo, da vztrajajo, in to je moj moto še danes, ko delam kot inštruktorica zumbe.

Včasih ste v videih imeli aerobične elemente, zdaj pa imate zumbo.
V Farmi sem se zredila od nervoze in hrane, ki je sicer ne bi jedla. Tam ješ samo zato, da zdržiš tempo. In sem jedla, jedla, jedla. Že po prvi Farmi sem bila kot žoga, potem pa sem si zlomila še roko. Ko sem končno začela prihajati k sebi, pa sem šla še v eno Farmo. Ko sem prišla iz Farme in se pogledala v ogledalo, sem si rekla, Marina, nekaj moraš narediti s sabo, videti si grozno. Začela sem iskati način, kako. Vedno sem rada plesala, in ker sovražim diete in uživam v hrani, raje več telovadim. Pri 50 se ne bom odrekala in se maltretirala z dietami. Sem hedonistka, in to je to.