Če življenje ustanovitelja Facebooka Marka Zuckerberga pod lupo vzame David Fincher, to skozi njegov objektiv zagotovo ne bo videti kot drama, ampak kot triler. Režiser, ki ima za sabo psihoigre, v katerih so se z življenji kockali junaki filmov, kot so Sedem, Igra, Klub golih pesti in Soba za paniko, je biografijo mladega milijarderja posnel po knjižni uspešnici Bena Mezricha The Accidental Billionaires oziroma scenariju Aarona Sorkina.
Da filmski življenjepis ne bi bil tako suhoparen, kot se zunanjemu opazovalcu morda zdi suhoparno življenje študentov Harvarda ali študentov računalništva, v tem primeru pa celo obojega skupaj, je Fincher film v svojem slogu začinil s časovnimi preskoki, hitrim tempom in premišljeno izbrano igralsko zasedbo z mlajšo različico Woodyja Allena Jessejem Eisenbergom na čelu.
Dve skupini igralcev sta razdeljeni kot dve skupini študentov na Harvardu – z genialnimi izumitelji, ki imajo pamet, ne pa deklet, na eni strani, in talentiranimi šporniki, ki imajo manj pameti, zato pa več žensk, na drugi. Fincher oziroma Sorkin v predstavitvi nastanka Facebooka oziroma spora vpletenih, ki so se ob uspehu družabnega omrežja vsak za svoj kos milijonov spopadli tudi na sodišču, poskušata ostati objektivna in predstaviti vse vpletene, se pa zato lahko upravičeno zamerita ženski publiki.
Ženske v Socialnem omrežju namreč ne morejo uloviti niti steklenice piva, kaj šele da bi znale programirati, so pa na primer uporabna podlaga za snifanje kokaina, kar je skoraj vse, česar so sposobne. Razen tega, da so lahko krive tudi za otročjo zamero, ki povzroči nastanek največjih gospodarskih družb, na primer 25 milijard dolarjev vrednega Facebooka.
