Magazin > Film & Glasba & TV
36 ogledov

Vrnitev je bila jasna

Chris Eckman Anže Petkovšek
Glasbenik, ki s skupino The Walkabouts v ponedeljek prihaja v Kino Šiška.

Na novi album skupine The Walkabouts smo čakali šest let. Kje ste dobili naslov Travels in the Dustland?
Z ženo Ando sva potovala po južni Alžiriji in po dnevih divjanja z džipom po puščavi, vdihavanja prahu in peska se mi je utrnil ta naslov. Sprva je šlo sicer za šalo, pozneje pa sem ugotovil, da bi lahko prav ta naslov povezoval zbirko pesmi.

Zadnja leta ste bili osredotočeni na samostojno kariero. Kaj vas je priklicalo k The Walkabouts?
Tej misli sem se najprej upiral, čeprav jih imam zelo rad. Potrebovali smo prave pesmi in močno predanost. Ni bilo lahko, a ko smo to enkrat dosegli, je bilo jasno, da moramo spet igrati skupaj.

V Ljubljani živite že kar nekaj časa. Ali kaj pogrešate Ameriko?
Pogrešam prijatelje, družino, določeno čudno hrano in to, da lahko ob nedeljah ležim na kavču in gledam ameriški nogomet. A če vse postavim na tehtnico, sem še vedno zelo zadovoljen, da sem se odločil preseliti v Slovenijo. Je dežela, ki sem jo vzljubil.

Vam je Carla Torgerson, ustanovna članica The Walkabouts, zamerila, da ste se preselili?
Težko odgovorim. Bolje bi bilo vprašati njo in zelo bi me zanimalo, kaj bi odgovorila. Verjamem, da je moje življenje v Sloveniji skupini otežilo delovanje. Veliko lažje je iti v bar in se s sosedom pogovoriti na štiri oči, kot živeti prek oceana in biti omejen na e-pošto.

Ali spremljate slovensko glasbeno sceno?
V zadnjem času sem slišal nekaj bendov, ki so mi zelo pri srcu, denimo Hit et nunc in Melodrom; tu je seveda tudi glasba Vlada Kreslina, Petra Lovšina in Tomaža Pengova. Zelo sem užival v sodelovanju z Brino Vogelnik in Severo Gjurin. Moja edina pritožba nad slovensko sceno je to, da ji včasih manjka ambicioznosti ter da glasbeniki skačejo iz enega v drugi projekt prehitro in se določene stvari tako nikoli povsem ne razvijejo.

Posneli ste priredbo Kreslinove Črne kitare. So še katere druge slovenske pesmi, ki bi jim dali svoj pečat?
Z veseljem bi nekaj naredil iz Ceste Tomaža Pengova. Njegove melodije so mi zelo blizu. September skupine Melodrom bi bila varna in kul izbira, izziv pa bi bil narediti tudi kaj iz katere od pesmi benda Otroci socializma.




Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.