Nagrado FIPRESCI svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev je prejel ameriški film Mrhovinar režiserja Joela Potrykusa.
Film Lahko noč, mamica si je nagrado prislužil za zgoščeno kompleksnost pripovednosti, osvežujoče samozavesten pristop h kritiško zapostavljenemu žanru grozljivke, za posredovanje hkratnih dvoumnosti in izjemno igro protagonistov, še zlasti Susanne Wuest, ki je zakrita skozi večji del filma, a pokaže izjemno veliko, je v obrazložitvi zapisala žirija, v kateri so bili Klemen Dvornik, Britanec Michael Pattison in Slovakinja Alexandra Strelkova.
Zgodba filma se dogaja v oddaljeni podeželski hiši, kjer desetletna dvojčka čakata mamo. Ko se ta vrne, ima glavo ovito v povoje zaradi prestale plastične operacije. Po njeni vrnitvi nič več ni, kot je bilo. Mati je zdaj stroga in hladna, družini pa poskuša omejiti vezi z zunanjim svetom. Dvojčka začneta dvomiti, ali je ta ženska resnično njuna mati. Odločena sta, da prideta zadevi do dna in poiščeta resnico, vsebino filma povzema spletna stran festivala.
Za film Mrhovinar režiserja Joela Potrykusa je žirija, ki so jo sestavljali Ivana Miloš iz Avstrije, Miroslav Lanik s Slovaške in Maja Krajnc, v obrazložitvi zapisala: "Za zgovoren portret malega človeka, ki kroži nad ostanki."
Zgodba filma pripoveduje o Martyju Jackitanskyju, začasno zaposlenemu v pisarni za izdajo hipotečnih posojil, ki si je odločen izboriti tisto, kar mu pripada, s prevarami in krajo korporacij. A napetost in stres, ki si ju s tem naprti, začneta vse bolj vplivati nanj. Postane ujetnik lastnih sumničenj, vsebino filma povzema festivalska spletna stran.
Nagrada za najboljši kratki film je pripadla filmu Roke proti nebesom Ulrike Putzer in Matthiasa van Baarena. "S svojim pronicljivim, vendar nikakor obsojajočim prikazom privržencev kulta ter s premišljeno in natančno uporabo filmskih sredstev, ki posebej poudarjajo zvok, nam avtorja omogočita vpogled v dogodek, obenem humoren in grozljiv, ter nas opominjata, da vera v najširšem pomenu besede lahko prevzame številne nevarne oblike," je zapisano v obrazložitvi nagrade.
Posebno omembo pa si je prislužil kratki film Kokoška Une Gunjak. Kot piše v utemeljitvi, režiserka z upodobitvijo ene od številnih mogočih povojnih posledic na intimni mikroravni človeške lastnosti zoperstavi z neizprosno brutalnostjo najslabših plati človečnosti. Z inventivno in učinkovito uporabo kamere in montaže ter izjemno prepričljivo igro tako odraslih kot otroških igralcev film izzove silovita čustva in nas spomni, zakaj smo (še vedno) ljudje.
Mednarodno žirijo za kratke filme so sestavljali Paola Bristot (Italija), Matevž Jerman in Vladan Petković (Srbija).
Občinstvo je prepričal film Čarlijeva dežela Rolfa De Heera, ki je prejel nagrado zmaj. Rezultat De Heerovega tretjega sodelovanja z aboriginsko filmsko legendo Davidom Gulpililijem je čudovita, trpka, a vseskozi tudi hudomušna pripoved o kulturnem prepadu med belimi kolonialisti in avstralskimi staroselci v zgodbi, ki zajema tako iz intimne kot skupinske izkušnje, tako iz etnografije kot tudi poezije, piše na spletni strani festivala.
